O čem doma sanjajo ljubljanski najstniki v izolaciji: o babičinih štrukljih, kavi s prijateljicami, zmenku s punco ...

O čem doma sanjajo ljubljanski najstniki v izolaciji: o babičinih štrukljih, kavi s prijateljicami,  zmenku s punco ... (foto: profimedia) profimedia
30. 4. 2020

No, naj bo jasno, da imajo vsi naši najstniki veliko večje želje in sanje v življenju kot jesti štruklje pri babici in piti kavo s prijatelji, a časi so pač taki, da so nam najbližje stvari najbolj nedosegljive. Objeti babico in čvekati s prijatelji na kavi, to je bilo zadnje tedne zaradi virusa prepovedano. Za naš portal aktivni.si smo se pogovarjali s štirimi gimnazijci iz Ljubljane, ki so te dni že veliko bolj sproščeni kot pred tednom dni in že vidijo luč, kavo, babico in punco na koncu izolacijskega tunela.

Zoja, skoraj 17 let, si ne želi v šolo

 Zoja je zelo pridna dijakinja drugega letnika gimnazije Bežigrad, ki pa je v resnici zelo vesela, da ni šole, saj se ni najbolje znašla med svojimi sošolci.

profimedia

»Saj ne, da mi niso kul, ampak, kaj pa vem, z nobenim se nisem popolnoma povezala. Prijatelje imam na atletiki in še vedno se največ družim s sošolci iz osnovne šole. Sošolci mi tako niti ne manjkajo, zato pa pogrešam športne popoldneve in neskončna druženja z mojimi prijatelji ob koncih tedna. Všeč mi je, če se s prijatelji samo vozimo s kolesi in se pogovarjamo, največ o fantih.

No ampak zdaj, zadnji teden se že večkrat dobimo zunaj, šli smo tudi na sladoled v center mesta. Drugače mi je pa všeč, da sama delam doma za šolo. Rada v miru predelam snov in si sama odrejam urnik.

Komaj čakam, da grem študirat, se mi zdi, da mi bo študentsko življenje veliko bolj pasalo kot tole gimnazijsko. No večino časa v izolaciji sem preživela v svoji sobi, in ko nisem delala za šolo, sem klepetala po mobitelu in gledala serije na Netflixu. Z družino sem se družila med kosilom in večerjo, tako da je bila mami večkrat kar malo jezna name, a ima k sreči več dela z mlajšima sestrama.«

Ana, 16 let, bi šla na kavo

Ana je živahna najstnica, ki močno pogreša druženje s sošolci in skupno pohajkovanje po koncu šole, zato pa prav nič ne obžaluje, da ni spraševanja za oceno in nadležnih testov.

profimedia

Šestnajstletna dijakinja Šubičeve gimnazije se veseli ponovnega srečanja s prijateljicami in celo nekatere profesorje, ki so se zdaj med to epidemijo izkazali za prave face, je začela že malo pogrešati: »Uf, kar malo me je strah, kako bo, ko bo ponovno šola. No saj veliko delamo, vsak dan imamo kup nalog, predavanja preko aplikacije Zoom, ampak vseeno to ni isto. Ne čutim stresa zaradi spraševanja, čeprav zdaj počasi postajam napeta, kako mi bo uspelo vse končati do konca šolskega leta.

Malo imam še grehov za nazaj, ampak upam, da bodo profesorji bolj prijazni do nas kot lansko leto. Česa se najbolj veselim? Naše kave po šoli in med odmori, to je res nekaj kar najbolj pogrešam doma.«

Ana upa, da bo poletje bolj sproščeno kot napovedujejo strokovnjaki: »Oh ja upam, da bomo imeli lepo poletje, da bomo vseeno lahko šli s prijatelji na morje ali vsaj na bazen. Ne želim si poletja v izolaciji in čeprav se zelo dobro razumem s starši, si ne predstavljam, da bi morala biti ves čas z njimi. Res pogrešam moje prijateljice. Aja pa takoj, ko bo mogoče bom šla nekam na en dober kos torte. Čokoladne.«

David, 17 let, bi znorel brez športa

David, dijak tretjega letnika športne gimnazije zase pravi, da zelo težko zdrži dlje časa doma: »Prva dva tedna sta se mi zdela grozljiva. Zdelo se mi je, da je na Ljubljano padla bomba in je življenje izumrlo. Prej sem šel praktično vsak dan do babice, ki živi blizu nas, potem je kar na lepem nisem smel obiskati. Grozno pogrešam njene sirove štruklje in sva že zmenjena, da mi jih naredi ob prvem obisku.«

profimedia

Športnik pravi, da je sreča, da je lahko ves čas treniral, saj je bilo lepo vreme: »K sreči je bilo večinoma lepo vreme in sem lahko vsak dan tekel in kolesaril. Drugače se mi zdi, da bi znorel. Starša sta mi šla s svojim paničnim obnašanjem najprej kar malo na živce, no zdaj je že bolje in z mamo sva se mogoče kar zbližala.«

Beno, 18 let (14 dni polnoletnosti), je jezen maturant

profimedia

Beno je maturant in je zelo jezen na vlado in ministrico za šolstvo: »Bolje bi bilo, da me niste vprašali, kaj bom, ko pridem v šolo in ko bo konec teh ukrepov. Kaj? Učiti se bom moral za maturo kot norec, pa tudi ministrico za šolstvo bi šel najraje obiskat, da ji povem nekaj stvari na štiri oči. Ne živce mi gre, da zdaj odrasli z ministrico na čelu govorijo, saj morate imeti maturo, saj se že štiri leta učite zanjo. Če bi odgovorni rekli, matura bo, bi vsi pač imeli v glavi, da matura bo in bi se več in normalno učili, kolikor se pač v teh razmerah da.

Tako pa so vsi ves čas nekaj cincali, da mogoče bo, pa ne bo, pa da bo mogoče okrnjena. Ja priznam, nisem odličnjak in se vedno učim zelo kampanjsko, ampak no, ne mi trditi, da obstajajo sami super pridni dijaki, ki so ves čas pripravljeni na vse. No takoj ko bo konec teh neumnih omejitev z občinami, grem k punci na Vrhniko in ne pridem več domov. Hec, hec, ampak res, komaj čakam, da jo vidim. No potem se bova pa lahko skupaj učila, vsaj to.«

L.T.D

Preberite še: Anketa: Prva stvar po odpravi karantene: od kavice s prijatelji do potovanja!

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri