Snov berberin, ki jo najdemo v rastlinah, kot je češmin, je na spletu postala znana kot tako imenovani "naravni Ozempic". Mnogi verjamejo, da lahko pomaga pri uravnavanju telesne teže in presnove. Znanstveniki pa opozarjajo, da je resnična slika precej bolj zapletena.
V zadnjih letih se na družbenih omrežjih vse pogosteje omenja izraz "naravni Ozempic". Nanaša se na berberin, rastlinsko spojino, ki jo najdemo v nekaterih rastlinah in se danes pogosto uporablja kot prehransko dopolnilo.
Novejša znanstvena analiza pa kaže, da je primerjava z zdravili, kot je Ozempic, precej poenostavljena. Raziskovalci z Medicinske univerze v Vroclavu poudarjajo, da obstoječe raziskave ne potrjujejo, da bi berberin deloval prek enega samega, jasno določenega mehanizma. Prav tako se njegovi presnovni učinki ne pokažejo enako pri vseh ljudeh.
Rastline, ki vsebujejo berberin
Berberin je rastlinski alkaloid, ki se naravno pojavlja v več rastlinskih vrstah. Najbolj znan vir je češmin (Berberis vulgaris), grm, ki raste tudi v Evropi in na Balkanu. Najdemo ga tudi v kitajski rastlini Coptis chinensis ter v kanadskem zlatem korenu (Hydrastis canadensis).
Prisoten je tudi v mahoniji (Mahonia aquifolium), zimzelenem okrasnem grmu, ki ga pogosto sadijo v parkih in na vrtovih. Prav iz teh rastlin najpogosteje pridobivajo berberin, ki se nato uporablja v prehranskih dopolnilih.
Za razliko od hormonskih zdravil berberin ne deluje na en sam receptor in ne deluje kot hormon. Njegovo delovanje je precej bolj zapleteno in je po mnenju znanstvenikov v veliki meri povezano s procesi, ki potekajo v črevesju.
Presnova se začne v črevesju
Eksperimentalni podatki kažejo, da berberin najverjetneje deluje predvsem v prebavnem sistemu. Posebej pomemben naj bi bil njegov vpliv na črevesne bakterije, vnetne procese in stabilnost črevesne pregrade.
»Najbolje raziskan je njegov vpliv na črevesno mikrobioto ter njen odnos s črevesno pregrado in vnetnimi procesi,« pojasnjuje dr. Anna Duda-Madej z Medicinske univerze v Vroclavu.
Po njenih besedah je tako imenovana os črevesje–možgani trenutno najbolj obetavna razlaga možnih presnovnih učinkov berberina. Za boljše razumevanje njegovega dejanskega kliničnega pomena pa bo potrebnih še več raziskav.
Berberin verjetno ne uravnava presnove neposredno, temveč vpliva na biološko okolje, v katerem presnovni procesi potekajo.
Zakaj učinki niso enaki pri vseh?
Eden ključnih zaključkov analize je, da berberin pri vseh ljudeh ne deluje enako. Njegov učinek je močno odvisen od sestave črevesne mikrobiote, ki se od posameznika do posameznika razlikuje.
»Berberin ne deluje v mikrobiološkem vakuumu. Njegovi učinki so v veliki meri odvisni od mikrobiote,« poudarja dr. Duda-Madej.
Pri nekaterih ljudeh lahko zato bolj izrazito vpliva na zmanjševanje vnetij, pri drugih pa predvsem na delovanje črevesne pregrade ali določene presnovne procese. Ljudje, ki so pred kratkim jemali antibiotike ali imajo porušeno ravnovesje črevesnih bakterij, lahko na berberin reagirajo počasneje ali šibkeje.
Možni neželeni učinki
Čeprav je na spletu pogosto predstavljen kot univerzalni dodatek za presnovo, avtorji študije opozarjajo, da takšen opis ni pravilen.
»Oznaka ‘univerzalni presnovni dodatek’ je popolnoma netočna. Veliko natančneje bi bilo reči, da gre za modulator osi mikrobiota–imunski sistem,« poudarja dr. Duda-Madej.
Znanstveniki opozarjajo tudi, da spletne objave pogosto spregledajo morebitne neželene učinke. Po podatkih ameriškega Nacionalnega centra za komplementarno in integrativno medicino lahko berberin povzroči prebavne težave, kot so slabost, bolečine v trebuhu, napenjanje, zaprtje ali driska.
Poleg tega lahko vpliva na presnovo nekaterih zdravil, med drugim določenih antidiabetikov, antikoagulantov in sedativov, zato je pri njegovi uporabi potrebna previdnost.
Raziskovalci zato poudarjajo, da berberina ne bi smeli obravnavati kot nadomestilo za predpisano terapijo ali kot »naravno zdravilo za vse«. Bolj kot to gre za zanimivo spojino, ki znanstvenikom pomaga bolje razumeti, kako tesno sta presnova in splošno zdravje povezana s črevesno mikrobioto.
Vir: zdravlje.kurir.rs
