Mladi potrebujejo našo podporo ob soočanju s samomorom - prižgite svečko upanja in solidarnosti

Mladi potrebujejo našo podporo ob soočanju s samomorom - prižgite svečko upanja in solidarnosti (foto: Profimedia) Profimedia
17. 11. 2022

Tretja sobota v novembru je rezervirana za opozarjaje na bolečino in stisko, ki jo doživljajo svojci po smrti bližnjega družinskega člana zaradi samomora. 

Mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega, tokrat pod geslom: "Otroci in mladostniki potrebujejo našo podporo"
V letu 2021 je samomor prizadel kar 432 družin v Sloveniji, 63 družin več kot leta 2020. Med prizadetimi so tudi otroci in mladostniki, ki so izgubili starša, sorojenca, drugega družinskega člana ali celo sošolca in prijatelja.

Mladi med 15. in 19. letom starosti so bili namreč v preteklem letu tudi ena najbolj ogroženih starostnih skupin, v kateri se je samomorilni količnik povečal za 48,7 odstotkov. Zato je ključnega pomena, da mladi v stiski ne ostanejo sami in da dobijo pravočasno strokovno pomoč, da lažje izrazijo svojo stisko in spregovorijo o travmatični izkušnji. 

Združenje Ozara Slovenija, Inštitut Rahločutnost in Med.Over.Net tudi letos spodbujajo k prižigu svečke upanja in skupnemu obeleževanju tega dneva. 

Kako lahko podpremo otroke in mladostnike?

Samomor je družbeni problem in ne samo problem družine ali posameznika. Vsi lahko pripomoremo, da bi bile posledice doživete travme manjše. Pri mladih ima, ob družini, najbolj pomembno zaščitno in preventivno vlogo šola, saj je dostopna vsem učencem in dijakom, poleg tega v njej preživijo pomemben del svojega vsakdana.

V šoli lahko učitelji in drugo osebje relativno zgodaj zaznajo spremembe v vedenju učencev in dijakov, prepoznajo znake čustvenih stisk in nudijo prvo psihosocialno pomoč ter svetovanje v primeru stiske. Po drugi strani pa v primeru, ko se zgodi samomor, lahko ustrezno ukrepajo in se odzivajo na potrebe učencev, dijakov in učiteljev, ki so v čustveni stiski.

Profimedia

Smernice za preventivo in postvencijo v šoli so objavljene v priročniku Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka, v pomoč pa so tudi druga spletna gradiva in

knjige, ki pomagajo pri razumevanju travme in izgube po samomoru ter so v pomoč in podporo pri prvih korakih okrevanja:
  • Konec molka: Kako naj otroka, ko doživi travmatično izgubo matere ali očeta, podpremo in mu pomagamo: Knjiga avtoric Violete Irgl in Jane Debeljak je zakladnica znanj iz terapevtske prakse dela z otroki in mladimi, prepletena z osebnimi zgodbami. Namenjena je žalujočim, ki so doživeli travmatično izkušnjo izgube, tistim, ki bi radi pomagali nekomu v stiski, in strokovnjakom. 

  • Zakaj tako boli? - Ko zaradi samomora izgubimo najbližje: Knjižica psihoterapevtke Violete Irgl preko resničnih zgodb opisuje, kako pristopiti k žalujočemu in kako poskrbeti tudi zase.

  • Novo upanje: socialna bližina kljub fizični razdalji: Dodatek knjižici Zakaj tako boli?, je nastal med epidemijo koronavirusa in zajema številne praktične nasvete, kako ravnati v različnih situacijah. 

  • Gugalnica: Stripovski prvenec ilustratorja in striparja Gašperja Rusa ter scenarista Žige Valetiča je osebna pripoved o samomoru skozi otroške oči, ki nagovarja in je v podporo žalujočim; 

  • Mala Sončna Žarkica in zajčja družina: Terapevtska knjižica otroškega psihologa Christofa Lehmanna je namenjena predvsem predšolskim otrokom, ki se spopadajo z izgubo starša. 

  • Ko izgubiš … zgodba o prebolevanju samomora v družini: Osebna izpoved avtorice Anje Klančar, ki je zaradi samomora izgubila oba starša, nudi oporo žalujočim in daje navdih vsem, ki trpijo zaradi hudih izgub.

PRIŽGITE SVEČKO UPANJA IN SOLIDARNOSTI

Ob Mednarodnem dnevu solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega, v soboto, 19. novembra 2022, ob 20. uri na oknu svojega doma prižgite svečko upanja in solidarnosti ter tako podprite žalujoče svojce.

Profimedia
Kam po pomoč?

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik ali šolski/a svetovalni/na delavec/ka.

Kadar je stiska zelo huda in/ali osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na nujne številke:

  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo (112) ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

TOM telefon
za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij:

https://zivziv.si
Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net

Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet - Tu smo zate:

  • svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje po telefonu 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org.

  • svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti sprejemna.celje@posvet.org.
    https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/ - mreža virov pomoči na področju duševnega zdravja s kontakti.