Barcelona - mesto, kjer živi duh Antonia Gaudija

Barcelona - mesto, kjer živi duh Antonia Gaudija (foto: Revija Lisa) Revija Lisa
13. 6. 2014 Vir: liza.aktivni.si

Antoni Gaudi se je rodil v mestecu Riudoms (po nekaterih podatkih v mestecu Reus) v južni Kataloniji. Bil je najmlajši od petih otrok v ne prav bogati družini, kjer je oče opravljal poklic kovača.

Malega Gaudija je že v otroštvu zaznamovala bolezen – revmatizem, kar mu je onemogočilo normalno otroštvo, saj je težko hodil, premikal se je na oslu. Razen pri geometriji, ki je bila njegov najljubši predmet, v šoli ni preveč izstopal, je pa odrasle navduševal s svojo sposobnostjo opazovanja, predvsem narave, in s smislom za malenkosti.

Pri 17 letih je začel študirati arhitekturo v Barceloni ter se zaradi pomanjkanja denarja vzporedno zaposlil kot risar. Po končanem študiju je delal kot oblikovalec interjerja in dekorater.

Navdušil bogatega industrialca Eusebija Güella

Gaudi je leta 1878 s svojimi deli navdušil bogatega industrialca Eusebija Güella, ki je postal njegov mecen in največji naročnik. Z nenavadni in arhitekturno povsem novimi objekti, ki jih je zgradil, se je proslavil. Leta 1883 je začel svoj največji projekt – cerkev Sagrada Familia (Sveta družina) ter tudi številna druga dela – stanovanjske hiše, palače, parke, cerkvene objekte.

Sagrada Familia

Leta 1914 se je Gaudí odločil, da bo preostanek svojega življenja posvetil izključno samo gradnji cerkve Sagrada Familia. Za dekleta se ni veliko zanimal (tudi za moške ne). Poročil se ni nikoli, kar je kompenziral s predanostjo delu in religiji. Pri 72 letih ga je pred njemu ljubo cerkvijo, v kateri je tudi živel, zbil tramvaj. Najslavnejšega arhitekta Barcelone ob nesreči ni nihče prepoznal, zato so ga odpeljali v bolnišnico za siromašne, kjer so ga prijatelji našli naslednji dan.

Umrl je dva dni pozneje, Barcelona pa se je zavila v žalost. Pokopan je seveda v 'svoji' Sagradi Familii. Neponovljivi in čudežni Gaudi danes velja za vodilnega katalonskega, španskega in tudi svetovnega modernista med arhitekti.

UNESCO je zaščitil kar sedem njegovih del: park Güell, palačo Güell, Caso (hiša) Milo, Caso Vicens, Caso Batlló, fasado in grobnico Sagrade Familie, grobnico v cerkvi Colonia Güell.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri