Edinburg - aristokratska prestolnica, ki vas bo zagotovo očarala

Edinburg - aristokratska prestolnica, ki vas bo zagotovo očarala (foto: Profimedia) Profimedia
10. 2. 2018

Škotski kronski dragulj ima zaradi slikovitega ozadja eno najlepših leg na svetu. Aristokratska prestolnica očara kot pravi briljant s tisoč lesketajočimi se ploskvicami in magičnim čarom.

O Edinburgu

Edinburg je glavno mesto Škotske s približno 450.000 prebivalci in združuje starodobno in sodobno v edinstveno škotsko vzdušje. Najboljši vtis o mestu dobite med sprehodom po slikovitih glavnih ulicah in stranskih uličicah.

Pohajkovanje je najbolje začeti ob Gradu (Edinburgh Castle) v starem delu mesta. Vsak pošten Škot šteje Kraljevo cesto (The Royal Mile) ob vznožju gradu za najčudovitejši prostor na svetu.

Na tej poti do palače Holyrood, druge kraljeve rezidence, pripoveduje staro mestno jedro skrivnostne pripovedke o junakih in podležih, razkazuje slovite izdelovalce kiltov in ponuja prvorazredni viski single malt.

Zgodovina

Območje okoli sodobnega Edinburga je bilo poseljeno že pred tisoč leti. Njegove korenine je mogoče izslediti do zgodnjega srednjega veka, ko je bilo gradišče s sedežem na višjem območju, najverjetneje na grajski skali.

Od 7. do 10. stoletja je pripadal Angliji, nato je postal rezidenca škotskih kraljev. Mesto, ki se je razvilo ob trdnjavi, je bilo ustanovljeno s kraljevo listino v začetku 12. stoletja, sredi 14. stoletja pa so ga opisovali kot glavno mesto Škotske. Območje, ki je znano kot New Town, je bilo dodano v drugi polovici 18. stoletja. Na začetku 19. stoletja je največje mesto postal Glasgow.

Viski

Aromatična pijača uisge beatha je med poznavalci po vsem svetu cenjeni viski. Pravijo, da so skrivnost kuhanja žganja prinesli na Škotsko irski menihi. Po letu 1823 so nastala prva zakonita družinska podjetja, med njimi Glenlivet, Cardhu, Glenfarclas in Glenfiddich.

Konec 19. stoletja je napočila velika ura za spretne barone viskija, kot sta bila John Grant in Johnnie Walker, ki so si nakopičili veliko premoženje. Nobeden od okoli 180 škotskih viskijev ni enak drugemu. Vsaka destilarna prisega na posebno kurjenje in posebno obliko svojih starih bakrenih kotlov, ki imajo iz roda v rod do centimetra natančno določene mere.

Kilt

Za Škote je kilt, krilo iz karirastega volnenega blaga, še vedno veliko več kot del folklore. V njem se uteleša izrazita navezanost na izročilo in po meri ukrojena klanovska zavest.

Vsak karirasti vzorec (tartan) ni star stoletja, večino sedanjih škotskih vzorcev so izoblikovali šele v 19. in 20. stoletju. Klasični kilt je bil drugačen in se je imenoval plaid ali féileadh bhreacain. Za varovanje najobčutljivejšega dela telesa so v bojih pod trebuhom nosili usnjeno vrečko (sporran). Brez nje tudi zdaj ne gre, okrašena pa je s kožuhovinastim našitkom. Malo bodalo (dirk) za volneno dokolenko je v starih časih naznanjalo vojno.

Festivali

Edinburg je nekaj čisto posebnega v festivalski vročici, zlasti ob slovesnem Military Tattooju.

Na tem velikem večernem koncertu nastopajo na grajski ploščadi vojaške dudaške godbe – pipes and drums – z vsega sveta.

Edinburg upravičeno imenujejo evropska festivalska prestolnica. Največji je vsakoletni Edinburški mednarodni festival, ki poteka tri tedne v avgustu. Zamisel za prirejanje festivala je leta 1947 izrekel Rudolf Bing, angleški operni impresarij in pozneje direktor Metropolitanske opere v New Yorku. Operne, gledališke in baletne prireditve, muzikale, komorne koncerte in likovne razstave obišče okoli 300 tisoč ljudi.

Za lačne in žejne

Krepka delikatesa haggis iz sesekljane ovčje drobovine je prava posebnost. Sekanici primešajo drobno narezano čebulo, ledvično maščobo, prgišče ovsene moke in začimbe. Natlačijo jo v ovčji želodec in kuhajo dve do tri ure.

Sveže pripravljen haggis postrežejo s prilogo tatties and neeps, to je z zmečkanim krompirjem in repo. Za tako imenovano Burnsovo večerjo 25. januarja, ob vsako leto slovesno obhajani obletnici rojstva narodnega pesnika, še danes obvezno postrežejo s haggisom.

Irn bru je znana brezalkoholna pijača, ki jo uporabljajo tudi kot zdravilo po zaužitju prevelike količine alkohola.

Besedilo: Jasna Milinković za revijo Jana. Foto: Profimedia.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri