Divja romantika, pestra zgodovina in neverjetna pokrajina. In seveda popolni užitki ob francoski kulinariki, da o vinu sploh ne govorimo.
Bretanja zajema velik istoimenski polotok med Rokavskim prelivom na severu in Biskajskim zalivom na jugu in je najbolj zahodni del Francije. Polotok Bretanja ima kar tri milijone prebivalcev in meri več kot 27.200 kvadratnih kilometrov. Milo in vlažno atlantsko podnebje je idealno za pridelavo zgodnje zelenjave, čeprav Bretonci slovijo predvsem kot ribiči, v notranjosti polotoka pa kot živinorejci. Še danes se glavni francoski ribolov dogaja v Bretanji.
Megalitski spomeniki
Bretanja je poznana po svojih megalitskih spomenikih, ki so raztreseni po polotoku, z največjim v bližini Carnaca. Namen teh spomenikov je še vedno skrit. Glavni tipi bretonskih megalitov so dolmen, menhir ter cromlech.
Bretanja je prav tako poznana po kalvarijah, izrezljanih skulpturah, ki ponazarjajo prizorišča križanja in so po cerkvenih dvoriščih vasi in manjših krajev, zlasti v zahodni Bretanji.
Saint-Malo
Z obzidjem ograjeno mesto Saint-Malo (Sant-Maloù), priljubljena turistična točka, ima luko, ki povezuje Bretanjo z Anglijo in Kanalskimi otoki. Kraj Roscoff (Rosko) je s trajektnimi progami povezan z Anglijo kot tudi z Irsko. Mesto leži na desnem bregu estuarija reke Rance, tik ob njenem ustju.
Stari, srednjeveški del mesta je obdan s širokim zidom, po katerem se je mogoče sprehajati in občudovati pogled na mesto in zaliv.
Saint-Malo je najpomembnejše pristanišče severne Bretanje in priljubljeno letovišče v poletnem času. V mestu živi 50 tisoč stalnih prebivalcev, poleti pa je tu 200 tisoč ljudi. Zelo zanimiv je velik razpon plimovanja. Spomladansko plimovanje je včasih visoko tudi več kot 15 metrov in morje se takrat razlije prek nasipov.
Otok Île-d'Ouessant (bret. Enez Eusa) je najbolj severnozahodna točka Bretanje in Francije, označuje pa vhod v Rokavski preliv. Preostali otoki ob bretonski obali so Bréhat (enez Vriad), Batz (enez Vaz), Molène (Molenez), Sein (enez Sun), otoki Glénan (inizi Glenan), Groix (enez Groe), Belle Île (ar Gerveur), Houat (Houad), Hoëdic (Edig), Île-aux-Moines (Enizenac'h) in Île d'Arz (an Arzh).
Leta 1534 je iz danes enega največjih turističnih biserov Bretanje, Saint-Mala, odplul v 'novi svet' pomorščak in raziskovalec Jacques Cartier, ki je prvi raziskal ustje reke sv. Lovrenca in se srečal s plemenom Huroni ter neznano besedo 'kanada', kar je v njihovem jeziku pomenilo 'vas'. Beseda se je kmalu uveljavila kot ime za območje, danes poznano kot Kanada.
Francoska kulinarika
Kako kupiti pravi francoski sir
Francozi sire kupujejo pogosto in v zelo majhnih količinah. Od vseh vrst jih je samo 56 zakonsko zaščitenih, in sicer so označeni z oznako Appellation d'Origine Contrôlée, kar pomeni, da je sir vedno narejen v istem kraju in po isti metodi. Tako kot vina so tudi siri določeni z regijo, ki vpliva na njihov okus.
Recept: Gosja jetra ali foie gras
Kilogram gosjih jetrc operemo in osušimo s papirnato brisačo. Preden jih toplotno obdelamo, jih pustimo eno uro na sobni temperaturi.
Pečico ogrejemo na 220 stopinj. V pekač vlijemo malo olja, jetrca dobro nasolimo in popramo ter pečemo 10 minut. Med peko jetrcem dodamo nekaj razpolovljenih grozdnih jagod. Jetrca obrnemo in pečemo še 10 minut.
V posodo vlijemo še rdeče vino in dodamo sladkor. Na pečena jetra ožamemo sok ene limone. Damo jih na krožnike, prelijemo z omako in krožnik okrasimo z nekaj grozdnimi jagodami. Zraven lahko postrežemo krompir v kosih.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
