Carska Rusija je v drugi polovici 19. stoletja začela razmišljati o gradnji železniške proge, ki bi povezala zahodni, evropski del države s skrajnim vzhodnim, azijskim delom, ki se konča ob Tihem oceanu (Vladivostok).
Sibirska cesta ali Čajna cesta, po kateri je potekala blagovna menjava med Rusijo in predvsem s Kitajsko, je bila počasna, saj so tovorili z živino, prav tako pa je velik del poti potekal po mogočnih ruskih rekah.
Predlog za gradnjo železnice je dal leta 1890 takrat še bodoči car Nikolaj II., v času svojega postanka v Vladivostoku, in sicer po obisku na Japonskem ob koncu svoje poti okoli sveta. Ukaz za gradnjo, pod nadzorom ruskih vladnih ministrov, pa je dal Nikolajev oče – car Aleksander III.
S polnim delovnim časom se je gradnja transsibirske železnice začela leta 1891. Po vzoru na medcelinsko gradnjo železniške proge v ZDA (povezava vzhodne in zahodne obale), so ruski inženirji začeli graditi na obeh koncih in so se postopoma pomikali proti sredini. Železnico so gradili vojaki, zaporniki ter tudi najeti delavci iz bližnjih mest in vasi.
Največji izziv pri gradnji so bile mogočne ruske reke, prek katerih je bilo treba zgraditi mostove.
Pri Bajkalskem jezeru so pred izgradnjo obveznice okoli jezera uporabljali trajekt. Zadnjo so zgradili linijo od reke Amur do bližine meje s Kitajsko, ki je bila zaključena leta 1916. Takrat je bila neprekinjena železniška proga od Moskve do Vladivostoka dokončana.
Dolžina proge med Moskvo in Vladivostokom je 9288,2 kilometra. Železnica prečka osem časovnih pasov ter 16 velikih rek (Volga, Ob, Amur, Jenisej, Oka ...) in potuje mimo 87 večjih mest. Na celotni trasi je kar 990 postaj. V dvopasovno železnico so jo razširili po koncu 2. svetovne vojne. Elektrifikacija proge se je začela leta 1929 in zaključila v letu 2002.
Transsibirska železnica ima več smeri:
- Transsibirska: Moskva–Vladivostok (9288 km)
- Transmandžurska železnica: Moskva–Peking (8961 km), proga se 1000 kilometrov vzhodno od Bajkalskega jezera odcepi in zavije proti jugovzhodu ter vstopi v Kitajsko ter prek mesta Harbin nadaljuje pot proti Pekingu.
- Transmongolska železnica: Moskva–Ulan Bator–Peking. Proga, ki je bila dokončana leta 1961 se odcepi od transsibirske pri ruskem mestu Ulan Ude ter zavije na jug v Mongolijo. Razdalja med Moskvo in glavnim mestom Mongolije je 6304 km, do Pekinga po tej poti pa je še dobrih 2 tisoč kilometrov.
- Železniško progo Bajkal–Amur (BAM) so dokončali leta 1991. Odcepi se v kraju Tajšet (4483 km od Moskve) in se razteza približno 600 kilometrov severno od osnovne transsibirske proge ter doseže Tatarsko morsko ožino Japonskega morja (Pacifik) pri kraju Sovetskaja Gavan. Njen gospodarski pomen je v nasprotju s prvotnimi pričakovanji nizek, saj še ni povrnil visokih stroškov gradnje.
Transsibirska železnica je izjemnega pomena za rusko gospodarstvo, saj po njej poteka okoli 30 odstotkov ruskega izvoza.
Rusi se zavedajo pomembnosti transsibirske železnice tudi za Evropo, saj je dovoz predvsem kitajskega blaga z vlakom veliko hitrejši in tudi cenejši kot ladijski.
Ker je povpraševanje veliko večje od ponudbe, Ruske železnice (državna last) delajo na tem, kako podvojiti obseg prometa s kontejnerji. Že danes lahko vlakovna pošiljka zabojnikov od Pekinga do Hamburga, preko transmongolske in transsibirske proge, pride v manj kot 15 dneh, ruski načrt pa je, da bi vlakovna kompozicija to pot opravila v osmih dneh.
Potniki na transsibirski železnici so večinoma lokalni ljudje, ki potujejo med bližnjimi kraji, veliko pa je tudi turistov (največ seveda poleti), saj velja ta proga za sanjsko potovanje z vlakom.
Cene so seveda odvisne od razreda in tudi od sezone. Od Moskve do Vladivostoka najceneje pridete že za 250 evrov, seveda če ste avanturist (3. razred), potovanje v spalniku s hrano pa vas bo prišlo okoli 1000 evrov in več. Najbolj priljubljeni in obiskani kraji ter mesta na poti so Jekaterinburg, Omsk, Novosibirsk, Krasnojarsk, Irkutsk z Bajkalskim jezerom, Ulan Ude, Čita, Habarovsk. Za turiste je trasa Moskva–Peking seveda še bolj priljubljena kot Moskva–Vladivostok.
Še nekaj zanimivosti o Transsibirski železnici:
- Vladivostok (okoli 600 tisoč prebivalcev) je največje rusko pristanišče tako za transport surovin kot za vojaško ladjevje.
- Najdaljša železniška pot na svetu (brez prestopanja) je potovanje od Kijeva do Vladivostoka 11.085 kilometrov, seveda večji del poti poteka po transsibirski železnici.
- 19 odstotkov poti (Moskva–Vladivostok), kar je 1777 km, poteka po evropskih tleh ter 81 odstotkov (7511 km) po Aziji. Meja ob transsibirski železnici je označena z majhnim obeliskom na 1778 km v bližini kraja Pervouralsk.
- Postaja Sludjanka ob Bajkalskem jezeru je edina železniška postaja na svetu, ki je v celoti zgrajena iz marmorja.
- Bajkalsko jezero (dolžina jezera je 636 km) je najstarejše jezero na svetu – 30 milijonov let. Po količini sladke vode je največje in tudi najgloblje (1642 metra globoko) sladkovodno jezero na svetu. Je tudi eno najbolj čistih jezer na svetu.
- Slavni baletnik Rudolf Nurejev (1938–1993) se je rodil na vlaku transsibirske železnice v bližini mesta Irkutsk, saj je njegova visoko noseča mama potovala v Vladivostok k Nurejevemu očetu, ki je tam služboval kot politični komisar v Rdeči armadi.
- Transsibirska železnica je s seboj prinesla tudi milijone kmečkih migrantov iz zahodnih regij Rusije in Ukrajine. Med letoma 1906 in 1914 je približno štiri milijone kmetov prišlo v Sibirijo. Mesto Novosibirsk so ustanovili leta 1893 kot bodočo točko ob transsibirski železnici. Danes je Novosibirsk tretje največje mesto v Rusiji (več kot 1,5 milijona prebivalcev) ter velja za enega najlepših in naprednih ruskih mest.
- Najhitreje lahko iz Moskve do Vladivostoka z železnico pridete v 6 dneh in 2 urah.
- Carjev vlak je bil zgrajen v Sankt Peterburgu in je služil kot carjeva glavna mobilna pisarna in prostor za njegovo osebje na potovanju prek Rusije.
Več na www.transsiberianexpress.net
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?