Zalipie na Poljskem - vas v cvetju

O vasi

Vas Zalipie leži približno 80 kilometrov severovzhodno od Krakova, v zavoju reke Visle. Spada pod občino Olesno. Najbližji večji kraj je Tarnów, skozi katerega najlažje pridete do vasi.

Sredi vasi stoji cerkev sv. Jožefa, zraven nje pa gasilski dom.

Hiše so razpršene po vasi. Večina jih je bila zgrajenih po letu 1900, najde pa se tudi kakšna starejša, lesena, ometana z apnom in pokrita s slamnato streho. Na dvoriščih se pasejo kokoši, race in purani, skoraj vsaka hiša ima svoj vodnjak.

V kraju ni tovarn in industrije, ne premore niti gostilne niti trgovine. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom ali se vozijo na delo v druge kraje.

Poslikane hiše

Vas slovi po svoji nenavadni tradiciji, po poslikanih hišah – za kar so poskrbeli domačini. Cela vas je pravzaprav v cvetju, tudi pozimi, ko rože na vrtovih in oknih ne cvetijo.

S cvetjem in ornamenti so prekrite zunanje stene stanovanjskih hiš in tudi njihova notranjost. Poslikave so tudi na hlevih, gospodarskih poslopjih, kozolcih, vodnjakih, kurnikih, zajčnikih, pasjih utah, ptičjih hišicah, vrtnih klopeh in mizah.

Začetki poslikavanja hiš segajo dobrih sto let v preteklost, na konec 19. stoletja. Hiše so imele takrat še črne kuhinje, dim odprtega ognja je počrnil stene notranjih prostorov. Ženske so dimne madeže na stenah prekrivale z apnom.

Muzej

Muzej je odprt vsak dan od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih pa je zaprt. Vstopnina stane 6 zlotov (1,40 evra). V muzeju dobite zemljevid vasi, na katerem je označenih okrog 40 hišk, ki si jih je vredno ogledati.

Vaščani radovednih turistov ne podijo stran, odprti so in gostoljubni ter pripravljeni deliti svoje veselje do fotografiranja z obiskovalci. Ti se morajo še najbolj paziti puranov, ki stražijo domala vsako dvorišče v vasi in se divje zakadijo proti nadležnežem, ki iščejo najprimernejši zorni kot za fotografiranje slikovitih hišk.

Vas ima veliko možnost, da bo uvrščena na Unescov seznam kulturne in etnografske dediščine.

Vaška umetnost

Ne vemo, kateri gospodinji se je prvi utrnila misel, da je okrog dimnega madeža, prekritega z apnom, narisala geometrijski vzorec, preproste cvetove. Nenavadno vaško umetnost je prvi odkril krakovski novinar ter ljubitelj kulture in folklore Władysław Hickel, ki je raziskoval tradicionalno ljudsko arhitekturo in leta 1905 prvi napisal članek o poslikanih hišah v vasi Zalipie.

Največ zaslug za širjenje poslikav hiš pripisujejo nadarjeni vaški slikarki z umetniško dušo, Felicji Curyłowi (1904–1974). Njena hiša je bila in je še danes vzorčni primerek ljudske dekorativne umetnosti, ki so jo po Felicjini smrti spremenili v muzej.

Tekmovanje

Leta 1948 so v vasi Zalipie priredili prvo tekmovanje v okraševanju in slikanju na stene, da bi oživili to ljudsko umetnost, razširili tematiko, izboljšali tehnike slikanja, predvsem pa povečali zanimanje za to umetnost in jo naredili prepoznavno.

Od leta 1965 je tekmovanje postalo vsakoletni dogodek pod pokroviteljstvom tarnówskega etnografskega muzeja. Tekmovanje, ki ga organizirajo vsako pomlad, se imenuje Poslikana hiša (Malowana chata), na njem pa sodelujejo pretežno slikarke.

Današnje tehnike slikanja na omet in les so povsem drugačne od prvotnih. Umetnice pri svojem delu uporabljajo sodobne materiale, barve in čopiče.

Hiša slikark

V zadnjih letih se je umetnost poslikavanja prenesla tudi na mlajše rodove in v šolski predmetnik vaške šole. V vasi so zgradili Hišo slikark (Dom malarek), v kateri skrbijo za poučevanje, ohranjanje in promocijo vaške tradicije.

V Hiši slikark so razstavljene stare fotografije, ki prikazujejo razvoj kraja in slikanja, in sodobna dela, v njej je tudi manjša trgovinica s spominki.

Vsa zunanjost Hiše slikark in njena okolica kažeta, da je ta hiša središče vaške ljudske umetnosti. Pred hišo so poslikane mize in klopi, kozolec, sončna ura, vodnjak, vedro za zajemanje vode, cvetlična korita … Vse je v cvetju in cvetličnih motivih.

Besedilo: Jasna Milinković; članek je bil objvaljen v reviji Jana

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?