Če uporabljate ChatGPT, morate to obvezno vedeti.
Tehnologija je iz dneva v dan bolj napredna in čeprav še pred 3 leti nismo vedeli, kaj ChatGPT sploh je, si danes mnogi brez tega orodja ne predstavljajo življenja. Gre za platformo, na kateri nam lahko umetna inteligenca odgovarja na vprašanja in pomaga pri službenih opravilih, dijaki in študentje pa ChatGPT uporabljajo celo za pisanje seminarskih nalog.
Kako pa uporaba ChatGPT-ja in podobnih platform vpliva na naše možgane? Nova študija raziskovalcev z MIT Media Lab je prinesla zaskrbljujoče rezultate.
Raziskava o vplivu ChatGPT-ja na možgane
Raziskava je preučila 54 udeležencev, starih od 18 do 39 let iz območja Bostona, in jih razdelila v tri skupine. Prvi so pisali več esejev s pomočjo ChatGPT, drugi so uporabljali Googlov iskalnik, tretji pa so pisali brez kakršnekoli zunanjo pomoči. Med reševanjem so strokovnjaki spremljali možgansko aktivnost udeležencev.
Uporabniki ChatGPT so pokazali najnižjo raven možganske angažiranosti in so "konsistentno slabše delovali na nevralni, jezikovni in vedenjski ravni". Zanimivo je tudi, da so sčasoma postajali vse bolj "leni": do konca študije so pogosto preprosto kopirali in prilepili odgovore, ki jih je generiral ChatGPT.
Strokovnjaki v študiji opozarjajo, da bi uporaba takih orodij lahko na dolgi rok dejansko močno škodovala učenju, zlasti pri mlajših uporabnikih. Čeprav študija še ni bila recenzirana in je vzorec razmeroma majhen, je glavna avtorica Nataliya Kosmyna menila, da je nujno objaviti te ugotovitve čim prej, da bi opozorila na morebitne dolgoročne posledice: "Bojim se, da bo čez nekaj mesecev kakšen odločevalec rekel: ‘Uvedimo GPT v vrtcih.’ To bi bilo izjemno škodljivo," poudarja. "Razvijajoča se možganska struktura je najbolj ranljiva."
MIT Media Lab se zadnje čase intenzivno posveča preučevanju učinkov generativnih AI orodij. Prejšnje leto so denimo ugotovili, da se uporabniki, ki več časa preživijo v pogovoru s ChatGPT, pogosto počutijo bolj osamljeni.
Kosmyna, raziskovalka na MIT Media Lab od leta 2021, je želela preveriti vpliv umetne inteligence pri šolskem delu, saj slednjo vedno pogosteje uporabljajo dijaki in študenti. Skupina, ki je pisala s ChatGPT, je ustvarila zelo podobne in"brezdušne" eseje, polne enakih izrazov in idej.
Nasprotno je skupina, ki je pisala brez orodij, izkazala najvišjo nevralno povezanost, zlasti v alfa-, theta- in delta-frekvencah, povezanih s kreativnim razmišljanjem, spominom in semantičnim procesiranjem. Ti udeleženci so bili bolj angažirani, radovedni, prevzeli so odgovornost za svoje delo in bili z njim bolj zadovoljni.
Tudi tretja skupina, ki je uporabljala Googlov iskalnik, je izkazala visoko stopnjo možganskega delovanja in zadovoljstva. To je zanimivo, saj vse več ljudi namesto neposrednega iskanja uporablja prav klepetalnike z umetno inteligenco.
ChatGPT in vpliv na spomin
Po pisanju treh esejev so udeleženci morali eno od nalog prepisati po spominu: skupina ChatGPT je to morala narediti brez pomoči orodja, medtem ko je skupina "brez orodij" zdaj lahko uporabila ChatGPT. Prva skupina si je komaj kaj zapomnila in je pokazala šibkejše alfa in theta valove, kar nakazuje, da globlje pomnjenje ni potekalo: "Nalogo si učinkovito in priročno opravil, a nič se ni integriralo v tvoje spominske mreže," pravi Kosmyna.
Druga skupina je pri ponovnem pisanju izkazala znatno rast možganske povezanosti v vseh EEG frekvencah. To daje upanje, da umetna inteligenca, če jo uporabljamo premišljeno, lahko izboljša učenje.
Psihološke in kognitivne posledice pri mladih
Psihiater Dr. Zishan Khan, ki dela z otroki in mladostniki, opaža, da se mnogi prekomerno zanašajo na umetno inteligenco pri šolskih nalogah: "Prevelika odvisnost od velikih takih modelov lahko privede do nepredvidenih psiholoških in kognitivnih posledic, ko so možgani še v razvoju. Nevralne povezave, ki so ključne za dostop do informacij, ohranjanje dejstev in vztrajnost, oslabijo."
Ukinitev delovnih mest zaradi umetne inteligence je slaba ideja
Kosmyna in sodelavci zdaj pripravljajo podobno raziskavo o vplivu AI na programsko inženirstvo. "Rezultati so doslej še slabši," pravi. To bi lahko imelo posledice za podjetja, ki želijo zamenjati začetne razvojne inženirje z umetno inteligenco: čeprav bi se učinkovitost zvišala, bi lahko kritično mišljenje, ustvarjalnost in sposobnost reševanja problemov pri preostalih delavcih upadla.
Študije o vplivih umetne inteligence so še v povojih. Raziskava z Harvardske univerze iz maja je ugotovila, da umetna inteligenca sicer lahko poveča produktivnost, a zmanjša motivacijo.
Pri podjetju OpenAI omenjenih študij niso komentirali.
Vir: time.com
