Čas sprememb

4. 12. 2012
Deli
Čas sprememb (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Kar zgodilo se je. Brez vsakega načrtovanja. Vstopila sem v obdobje, ko mi meditacija pomeni isto kot gibanje. Knjiga mi da večje zadovoljstvo kot delo. Narava zamenjuje telovadnico. Zdravje je pomembnejše od zunanjega videza telesa.

Čutim, da imam moč zato, da preživim, in ne zato, ker je čvrsto telo lepo videti. Tišina je postala prijetnejša od glasbe. Družina mi pomeni zatočišče in notranji mir. Pisanje je hrana za mojo dušo.

Ko se enkrat znajdeš na valovih življenja, ki te prenašajo iz neba na trdno zemljo, spoznaš, da ti je usoda namenila, da vse, česar si se učil iz knjig, izkusiš na lastni koži.

Včasih se s tal pobiraš brezmočen in z ranami, ki nes­končno bolijo. Veš, da nikoli več ne bo, kot je bilo. Spreminjaš se. Rasteš. Postajaš bogatejši in vse bolj razsvetljen.

Izkušnja, ki ti je bila dana, je bila ena od najpomembnejših trenutkov tvojega življenja. Vrnil si se k bistvu. K svojim osnovam. In našel odgovore, kdo si, kam želiš iti, s kom, na kakšen način. Celosten, radosten, v harmoniji. Pripravljen si za spremembo.

Priznam ... Dolgo sem čutila, da v mojem življenju, predvsem na poslovni poti, prihajajo spremembe. Tisti ljudje, ki so mi blizu in me spremljajo, radi pravijo, da 'orjem' ledino. Nehote. Na vse, kar počnem in sem si želela početi, sem vedno gledala skozi svoje oči.

Kaj je tisto, kar jaz pogrešam, potrebujem, kar bi me razveselilo, navdihnilo, izpolnilo in povezalo?

Zato vedno lahko ponudim ter učim le tisto, v kar sama najbolj verjamem. Pristope, ki so preizkušeni na moji koži in so nastali znotraj mojih sanj, z mojo lastno energijo. Sledim sebi, ne glede na vse.

Ne pustim se ujeti v okolico in zanke, ki nam ji postavljajo drugi. Rada imam svoj mir, ustvarjanje in ideje, ki vedno lahko postanejo resničnost. Če v njih verjameš z vsem svojim srcem, obenem pa je razlog, da so se rodile, pravi, zdrav in iskren.

Na gibanje in telo že kar nekaj časa gledam iz drugačne perspektive kot večina drugih ljudi. Dnevno dobivam dokaze, da so moji pogledi pravilni, a zagotovo potrebujejo čas, da jih okolica usvoji.

Zato nerada razlagam naokoli, kaj se mi plete po glavi. Z velikim veseljem pa opazujem ljudi, predvidim, kam plujejo z različnimi pristopi, in velikokrat vem, kje bodo končali. Predvsem pa uživam v branju zgodb, ki jih nevede sporočajo njihova telesa.

Brez kakršnegakoli dvoma stojim za tem, da bi moralo biti gibanje, bolj kot karkoli drugega, obravnavano kot samostojna terapevtska oblika ali del različnih terapij – za celostno povezanost in (umsko, telesno in duševno) zdravje človeka. Predvsem pa za krepitev njegove samopodobe in spoznavanje sebe.

Tisti, ki smo globoko duševno povezani z delovanjem svojega telesa, vemo, kako pomembno je prepoznavanje znakov, ki jih to sporoča. Vsem nam se zgodi, da včasih zbolimo brez razloga in zunaj meja, ki jih priznava medicina. Zmanjkuje nam energije.

Naše telo je polno strupene kemije, ki uničuje naše celice in konec koncev naše življenje. Veliko ljudi le še na pol živi.

Včeraj polni energije, se danes le stežka poberemo iz postelje. Včeraj polni volje do življenja, danes ne vemo, zakaj si želimo v novi jutri. Poznate to? Veste, od kod izvira? Kako se boriti? Kako prepoznati? Predvsem pa ... Kako si priznati in potem vstati?

Za prepoznavanje znakov, ozaveščanje in za reakcijo vsaj korak prej, preden je prepozno, človek potrebuje mir, svobodo, čas in odličen stik s seboj.

Brez dvoma je gibanje v kombinaciji z drugimi pristopi, ki učijo pozornosti, zavedanja in intuicije, tisto, ki lahko naredi revolucijo v preventivi, zdravstvu, vzgoji, mišljenju in odnosu do samega sebe.

Za revijo Lisa napisala Tina Pustovrh Puc, specialistka za kondicijski trening

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"