Morda pa je skrivnost srečnega življenja ravno v tem, da sreči prenehamo pripisovati tolikšen pomen

5. 1. 2022
Deli
Morda pa je skrivnost srečnega življenja ravno v tem, da sreči prenehamo pripisovati tolikšen pomen (foto: Profimedia)
Profimedia

Na to opominjajo rezultati raziskave, ki kažejo, da bi morali biti previdnejši z nerazumnimi pričakovanji v življenju.

Vsi si želimo biti srečni. In znanost kaže, da sreča ne poskrbi le za dobre občutke, ampak napoveduje tudi boljše fizično zdravje in celo višjo plačo. Toda kako stremimo k sreči, je pomembno.

Dandanes sreča ni več le čustvo, ampak je postala način življenja – glavni cilj, ki predstavlja neznosno breme. Ne samo da ta hrani nerealna pričakovanja, ampak negativna čustva predstavlja kot zelo neželena.

Tako se je iskanje sreče spremenilo v nasprotje sreče – v konstanten vir eksistencialne tesnobe.

Raziskave kažejo, da ljudje, ki se ves čas trudijo biti srečni, trpijo zaradi razočaranj, ljudje, ki ves čas iščejo srečo, kot da je to edina stvar v življenju, ki je pomembna, pa lahko – ironično – srečo odženejo.

Tudi avtorji študije, objavljene v publikaciji Journal of Positive Psychology, svarijo, naj ne osiromašimo svojega čustvenega obzorja v imenu ideala, ki ga je težko, če ne celo nemogoče doseči.

Do sreče po korakih

Posamezniki, ki iščejo pozitivno v svoji vsakodnevni rutini – namesto da se osredotočajo na tisto, kar bi lahko le v enem trenutku zagotovilo zadovoljstvo –, lahko dosežejo boljše počutje. Na nek način lahko rečemo, da človek postaja srečen počasi in postopoma. Pri tem pa ne smemo pozabiti na pomen negativnih čustev. Vsi se moramo zavedati, da so trenutki žalosti, dolgčasa ali tesnobe neizogibni in do neke mere celo nujni.

Na podlagi dveh študij, v kateri je bilo vključenih 496 posameznikov, so raziskovalci prišli do zaključka, da nepoznavanje tega dejstva vodi v paradoks.

Bolj ko si človek prizadeva postati srečen za vsako ceno, pri čemer zmanjšuje vrednost in pomen negativnih čustev in tega, kar nas ta čustva lahko naučijo, bolj postaja nesrečen. Psihološki pritisk, ki ga ustvarja strah pred občutki tesnobe in depresije, je prevelik in povzroča občutek krivde, če oseba ne more biti vedno srečna in nasmejana. En slab dan je dovolj, da je oseba prepričana, da ni vredno živeti.  

Vsa čustva so pomembna!

Zato izberite polno življenje, ne le srečno življenje.

Še en dober razlog, zakaj lovljenje sreče ni dobro spremeniti v svojo obsedenost, ponujata socialna psihologa Shigehiro Osihi in Erin C. Westgate, ki pravita: tisto, kar naredi življenje izpolnjujoče, ni le sreča, ampak tudi izkušnje, ki nam pomagajo spremeniti perspektivo, izzivi, pa tudi vzponi in padci intenzivnih čustev, ki spremljajo razgibano življenje.

Preverite še:

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"