Sanjarjenje pri belem dnevu lahko tako dobro dene. Z njegovo pomočjo se umirimo, načrpamo novo energijo in se takoj bolje počutimo.
Čudovita stvar – ne smete pa pozabiti, da se dejansko življenje dogaja tukaj in zdaj.
Premeteni možgani
V naši glavi se vedno nekaj dogaja! Podnevi svojo pozornost običajno porazdeljujemo na notranje in zunanje dogodke. Na zunaj se ukvarjamo z ljudmi, prometom, gospodinjstvom, nalogami in cilji, notranje pa z občutki, mislimi, spomini, željami, upanji ...
Ta dva svetova je treba predelati in zato morajo biti naši možgani zelo učinkoviti: če so zunanje naloge nezahtevne ali pa nas celo dolgočasijo, potem možgani vklopijo naše občutke. Takrat se začnemo morda česa spominjati, razmišljamo in včasih sanjamo pri belem dnevu. Aktivira se t. i. mreža prostega teka in takrat predeli možganov, ki so pristojni za dejavnosti in zavestno mišljenje, nekoliko 'zaspijo'. Vendar le toliko, da se lahko napiše scenarij dnevnih sanj.
Potovanje v svet misli
V praksi je to videti tako: sedimo v vlaku na poti v službo in gledamo skozi okno. Morda se celo dolgočasimo. Opazujemo pokrajino in se zavemo, da nam misli počasi potujejo stran. Zamišljamo si, kako nas partner objame in kako čutimo njegovo ljubezen. Ali pa se s prijateljico iz otroških dni podimo po bazenu. Morda se v mislih znajdemo celo na peščeni plaži. Sonce greje našo kožo, valovi pa tako lepo šumijo. Ja, v naši fantaziji si lahko predstavljamo, kar želimo.
Eno pa ostane vedno enako: vse je vedno lepo in dobro. Nobenega stresa, nobenih težav in nobenega dolgočasja. Če zagledamo kaj takega, se je verjetno vklopil neki drugi del možganov.
Dnevne in nočne sanje
Ponoči se to zgodi zelo redko. In to je bistvena razlika med sanjami podnevi in ponoči: med spanjem skorajda nimamo vpliva na sanje. Zgodbe prihajajo iz naše podzavesti in ne moremo jih upravljati. Podnevi je to nekoliko drugače. Takrat naš 'kino v glavi' doživljamo zavestno, lahko mu dajemo smer in določimo podrobnosti.
Zelo različna je tudi vsebina. Nočne sanje se nam zdijo velikokrat nesmiselne, dnevne pa sledijo pravilom realnega sveta – tudi če si izmislimo nekoliko neverjetne dogodke, kot je na primer ples z Robbiejem Williamsom.
Pozitivni učinki
- Ja, zelo pogosto sanjarimo o romantičnih dogodivščinah. Zelo velikokrat pa tudi, da dosežemo neki cilj ali pa preskočimo oviro. Ali pa najdemo globok mir. Ker je vse to možno, se sanjarjenje pri belem dnevu uporablja tudi kot oblika terapije. Pacient si izbere neki čisto zaseben prostor dobrega počutja, kamor se lahko umakne ob vsakem času.
- V principu v vsakdanu ne počnemo prav nič drugače. Kadar smo v stresu, si radi naslikamo, da je okoli nas vse lepo. Podoben učinek doživimo, kadar najdemo rešitev za neko zelo težko težavo. Tudi pri reševanju te težke težave si lahko pomagamo z dnevnim sanjarjenjem, saj spodbudi našo kreativnost in nam omogoči, da na težavo pogledamo s povsem druge perspektive.
- Z dnevnimi sanjami si lahko pomagamo tudi pred preizkušnjami, ki so pred nami: denimo pred pogovorom za službo ali pa morda pred prvim zmenkom. V tem primeru z dnevnim sanjarjenjem vadimo. Naslikamo si, da smo samozavestni, mirni in suvereni. Morda tudi šarmantni ...
- In dnevno sanjarjenje je včasih tudi sijajen ventil. Ko si denimo predstavljamo, da svojemu šefu jasno in glasno povemo svoje mnenje. V taki fantaziji si lahko damo duška. Se pravi: neznansko se zabavamo brez vsakega tveganja. Sanjsko!
Dejstva o sanjarjenju
- Dve uri sta povprečni odmerek za dnevno sanjarjenje.
- 14 sekund v povprečju trajajo posamezne dnevne sanje.
- Kolikor dlje se časovno in prostorsko odmaknete, toliko hitreje lahko pozabite na vsakodnevni stres in skrbi.
- Otroci zelo težko razločijo med dnevnim sanjarjenjem in realnostjo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
