Zapis je namenjen ženskam, ki v dobi kozmetične industrije, medijsko vsiljenih vrednot in podob lepote, uspejo ohraniti svojo resničnost in najdejo moč ter navdih v naravi.
Ženska, ki živi z naravo,
je tista, ki se najbolje počuti, ko gleda sončni vzhod, medtem ko bosa stoji na zemlji in se napaja z energijo, ki jo čuti povsod okoli sebe.
Ni je strah tišine ali mraka.
Njena koža ni brezhibna in popolna, dokazuje pa, da živi življenje.
Njene nogavice so pogosto raztrgane in čevlji umazani, zbledeli ter izrabljeni.
Ima praske in rane, ki so jo izoblikovale, da je danes takšna, kakršna je.
Včasih joče in vpije. Včasih ne ve točno, zakaj.
Gore in gozdovi poznajo vsako njeno skrivnost.
Njeno najljubše plesišče je sredi senožeti.
Včasih prosi drevo ali reko za (po)moč.
Tudi če hodi po isti poti vsak dan, je vsak dan drugačna.
Včasih ji je težko, a se bojuje.
Ko jo popade strah, gre naprej.
Z vsakim dnem bolj lahkotno skače po kamnih in preskakuje potoke.
Morda ne izgleda kot dekle z naslovnice, a njena energija ... ta sije tudi takrat, ko se sonce skrije za oblake.
Želi si več od življenja, kot le sedenje v pisarni in opravljanje gospodinjskih del.
Njena pustolovska zgodba se nikoli ne konča.
Rdeča lica od svežega zraka, razmršeni lasje od vetra, umazane hlače od blata.
Ne potrebuje razumevanja ali odobravanja drugih.
Našla je svoje zdravilo.
Oh, to srečno dekle. Potrebovala je nekaj časa, vendar ga je našla.
Pripravila: Ana Vehovar
- Poglejte si še: 10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle