Odpadki so ena izmed temeljnih eksistencialnih tegob današnjega časa, katere ne gre rešiti zgolj z ustreznejšim ravnanjem z njimi; potrebujemo nov pristop – tak, ki ponuja oprijemljive in dosegljive vzvode ter vodi do družbe s skupnimi trajnostnimi odločitvami.
Ničelna stopnja odpadkov, t.i. 'zero waste', je pragmatičen in obenem vizionarski cilj, ki je hkrati lokalen in globalen – filozofijo 'brez odpadkov' namreč navdihuje narava, zato sistematično uporablja tisto, kar je na voljo v skupnostih, pomaga krepiti njihovo prožnost in povečevati naravni kapital, ki bo na voljo prihodnjim rodovom.
Ljudje se moramo namreč naučiti živeti v mejah, ki nam jih narekuje narava, vendar tisto, kar se v le-tej dogaja preko evolucijskega procesa, mora človeštvo delati načrtno. Filozofija je torej stremeča k vnovičnemu premisleku načina proizvajanja ter trošenja materialov z namenom, da ohranjamo vrednost in energijo ter omogočimo civilizaciji razvoj in razcvet.
Recikliranje je sicer pomembno za zapiranje zanke, vendar je potrebno v njem videti zgolj rešitev 'na koncu cevi' (t.i. 'end-of-pipe'), saj ni celovita pot iz družbe, ki troši neobnovljive vire.
Koncept 'zero waste' je torej nastal ob zavedanju omejenosti naravnih virov ter pritiskov nanje, ki se zaradi globalne gospodarske rasti ter naraščanja svetovnega prebivalstva le še povečujejo. Temu v ozir se z enega vidika zavzema za spremembo potrošniških vzorcev, za učinkovito ločeno zbiranje materialov v odpadkih ter njihovo preusmerjanje v recikliranje in kompostiranje, z drugega vidika pa ustvarja pritisk na proizvajalce, da preoblikujejo izdelke in embalažo tako, da bodo prijaznejši okolju in zdravju ljudi.
Končni cilj koncepta je torej znižanje porabe naravnih virov ter ohranjanje oziroma predelava materialov v odpadkih – brez sežiganja ali odlaganja.
Predstavniki Ekologov brez meja, ki so del evropske mreže Zero Waste Europe, so na uvodni delavnici predstavili program Zero Waste Slovenija, ki bo omogočal razmišljati drugače.
Zero waste namreč ni samo načrt za zaščito našega okolja, ampak tudi podlaga, na kateri lahko uspevata družbena povezanost in vzajemnost. Gibanje je formalno organizirano v Mednarodni Zero Waste zvezi (Zero Waste International Alliance), ki jo sestavljajo Zero Waste mreže iz različnih celin – Zero Waste Europe denimo pod svojim okriljem združuje kar 31 nacionalnih organizacij in skoraj 400 lokalnih skupnosti z že zastavljenimi cilji, da v prihajajočih desetletjih zmanjšajo količino nastalih odpadkov in zvišajo delež ločenega zbiranja.
V Sloveniji kot nacionalna Zero Waste organizacija že od leta 2014 delujejo Ekologi brez meja in vodijo nacionalno mrežo občin, v katerih spremljajo napredek v okviru njihovih zavez in načrtov.
Poseg v spremembo kulture, spreminjanje vzorcev, prilagajanje lokalne zakonodaje in umeščanje novih pravil na področju trajnostnega razvoja občin je v polnem razmahu – občine, v katerih Komunala Kranj d.o.o. izvaja gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, so nedavno stopile na pot do družbe brez odpadkov. Na uvodni delavnici Zero waste je društvo postavilo vsebinske in časovne okvirje za pridružitev mreži občin, ki so naziv Zero waste občina že pridobile.
Fotografija: Profimedia
Preberite več na Metropolitan.si
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
