5 (neškodljivih) laži, na katere moški zvesto prisegajo

9. 8. 2019 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
5 (neškodljivih) laži, na katere moški zvesto prisegajo (foto: Profimedia)
Profimedia

Predstavljate si naslednji scenarij. Kopico let nazaj se je prazgodovinski moški (recimo mu pramoški) vrnil v svojo jamo, kjer ga je čakala njegova pražena in ga nekoliko razdražena vprašala, kje se je potikal ves dan.

Odgovoril ji je, da je lovil gigantskega mamuta, a mu je ta na koncu ušel.

V resnici pa je naš pramoški ves dan zabil v prijateljevi jami, kjer so vsi preostali pramoški tostran močvirja namesto lova raje na steno risali poredne slike in hrustali čips iz triceratopsov. In tako se je rodila prva laž.

Sicer dvomim, da je tole popolnoma zanesljiv historični zapis rojstva prve laži – če ne zaradi česa drugega, pa vsaj zato, ker so triceratopsi živeli kakšnih 65 milijonov let prej, preden smo ljudje pričeli odkrivati priročnost spreminjanja živil v format čipsa –, a dejstvo je, da smo moški zelo verjetno že pred kar nekaj tisočletji ugotovili, da so določene medosebne interakcije veliko bolj sprejemljive, če jih podložimo z neškodljivo lažjo.

Pa saj to v bistvu niti niso laži, gre le za malenkostna prirejanja dejstev v izogib morebitnim dodatnim razlagam ali neprijetnim obsodbam. 

Tule so torej te lahkotne laži, ki jih moderni moški najpogosteje trosimo.

1. Koliko denarja zaslužimo

Določene okoliščine preprosto zahtevajo, da po potrebi nekoliko priredimo dejansko vsote mesečnega zaslužka. V katero smer (navzgor ali navzdol) se te prilagoditve pripetijo, pa je odvisno od sogovorca in naše dejanske plače.

Torej, če se moški pogovarja s prijatelji, ki zaslužijo veliko, bo zaokroževal navzgor, da si ne uniči dostojanstva, če se bo smukal okoli revnejših znancev, pa navzdol, da ne izpade hvalisav ali si morebiti nakoplje še kakšne prošnje za posojilo.

Laži o denarju se spreminjajo tudi glede na njegov dejanski zaslužek. Moški, ki ima bolj bedno mezdo, bo na vprašanje, koliko zasluži, običajno rekel več, kot je dejanska številka, pa četudi bo to cifro dvignil za le 50 EUR. Pač zinil bo nekaj, kar se sliši sprejemljivo za družbo, v kateri je.

Obratno bodo premožnejši moški na to vprašanje večkrat odgovorili z nižjo številko ali pa se vprašanju izognili s tistim tipičnim odgovorom: "Dovolj."

Koliko dejansko zaslužite, morate na koncu dneva tako ali tako vedeti samo vi in davčna uprava.

Zato ni nič narobe, če radovednežem, ki želijo stikati po vaših osebnih financah, namesto pravega odgovora na vprašanje o plači raje odgovorite z neko izmišljeno, vam prijetnejšo številko.

2. Kakšno težo dvigujemo na fitnesu

Vsak moški, ki je kdaj obiskal fitnes, in to potem nič hudega sluteč omenil kakšnemu drugemu moškemu, se je moral nemudoma soočiti z vprašanjem, koliko teže dviguje pri vaji potiska za prsa na klopci (tisti famozni 'bench press').

V svetu moških je namreč ta teža kot neki prikrit univerzalni standard, ki določi, ali se je s tem moškim sploh vredno pogovarjati o fitnesu.

Zato vsi moški lažejo o tem, koliko dvignejo na benchu, ker visoka teža vsem drugim moškim v neposredni bližini oznani, da je njihov sogovorec superiorno človeško bitje, vredno čaščenja in občudovanja.

Zato je razlika med težo, ki jo na benchu dvigujejo amaterski fitnesarji, in težo, ki jo potiskajo fanatični bodibilderji, vedno sumljivo majhna. Pa čeprav je nekoč na nekem fitnes forumu nekdo zelo smiselno dejal, da on na benchu potiska samo do 80 kg – večja teža ga ne zanima, ker ne bo nikoli imel punce, težje od 80 kg. 

Jaz vam lahko recimo povem, da za šalo dvignem 100 kilogramov z vsaj osmimi ponovitvami. To je številka, ki jo radostno oznanjam naokoli vsem, ki me tudi čisto mimogrede vprašajo, kako je bilo na fitnesu. So pa obenem to tudi tisti ljudje, za katere vem, da jih nikoli ne bom srečal na mojem fitnesu.

3. Kaj smo dosegli v srednji šoli

Če se ravno ne pogovarjam z nekom, ki je z menoj gulil klopi v isti srednji šoli in zato zanj točno vem, da se je med rekreativnim drogiranjem in akutno lenobo komajda prebil do potrdila o opravljeni peti izobraževalni stopnji, bo frajer v pogovor zagotovo vpletel kakšne svoje domnevne presežke, ki jih je dosegel v času srednje šole.

Veliko moških, tudi tistih, ki so morda trenutno že na prvi pogled popolni športni antitalenti, ima namreč pripravljeno zgodbo o tem, kako so v obdobju srednje šole dominirali v nekem športu in ga potem, tik preden bi se jim zgodila fantastična športna kariera, opustili, ker so staknili neko strašno poškodbo ali pa se zapletli v drugo sanjsko službo.

Laganje o dosežkih v času srednje šole je enostavno in zelo varno, ker večine dokazov tako ali tako ni mogoče najti na spletu, obenem pa se nikomur resnično ne da preverjati, če ste dejansko bili skorajšnji državni prvak v balinčkanju v kategoriji do 16 let starosti.

Se pa na drugi strani ti zlagani dosežki iz najstniških let slišijo kot lep okras v morda sicer dolgočasnem življenjepisu.

4. Koliko seksualnih partneric smo imeli

V pogovorih o številu seksualnih partneric v bistvu ni pravilnega odgovora. Na splošno bi vsi moški na to vprašanje najraje odgovorili, da so nekje pri 338. dekletu prenehali šteti, ampak s to številko potem ne morejo ravno upati na uspeh pri nadaljnjih potencialnih partnericah.

Zato se ta številka vedno prilagaja, ker je v bistvu vse, kar se reče, lahko premalo ali preveč, pač glede na to, ali se moški pogovarja z natakarjem v Orto baru ali pa z všečnim dekletom na drugem zmenku.

5. Koliko alkohola popijemo

Tudi pri tem moramo moški neprestano prilagajati svoje odgovore. Ko dekle svojega dragega jutro po žuranju s prijatelji vpraša, koliko je popil, seveda on naučeno izstreli, da dva ali mogoče tri piva.

Na drugi strani pa bo za isto žuranje prijatelju z navdušenjem povedal, da je bil tako nažgan, da ni znal več niti šteti do pet in da je po analizi 14 odstotkov spomina na preteklo noč zagotovo popil vsaj dvanajst kozlov in osem ta kratkih bazuk.

Realnost je verjetno skrita nekje vmes, a kaj, ko se niti za eno niti za drugo stran ne sliši dovolj obetavno.

Besedilo: Darjo Hrib

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"