Ali je lahko kritika hkrati tudi kompliment?

10. 9. 2014 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Ali je lahko kritika hkrati tudi kompliment? (foto: profimedia)
profimedia

Pripombe ali ugotovitve drugih ljudi o nas si velikokrat zelo vzamemo k srcu. To sicer ni nič narobe, saj so nam lahko v veliko pomoč.

Toda ni treba preveč tuhtati o tem. Bolje je spoznati, da so posplošene slabosti pogosto enostavno tudi nekoliko bolj pretirano izražene kreposti. Vse, kar počnemo v pretiranem obsegu, sicer lahko popravimo s spremembo vedenja. Če seveda hočemo, ni pa prav, da ste zaradi izraženih mnenj v smislu "Vedno si tako ..." žalostni in slabe volje.

"... kompliciraš"

Po prepiru se želite še pogovoriti. Radi bi razumeli in bili razumljeni. Vendar pa že slišite tudi pripombe, da preveč brskate po rani, da je vse že minilo, da se nima smisla poglabljati v ozadje prepira ... Enostavno ste taki, da ne morete konfliktov kar tako vreči čez ramo.

To je sicer malce naporno. Za druge in za vas. Vendar to predvsem kaže, da ste senzibilen človek, ki ima nekoliko več anten kot drugi. To je dragocena lastnost. Naučiti se morate le še, da znate včasih tudi na kaj pozabiti in pustiti iti ter in si zagotoviti dovolj miru.

"... dramatiziraš"

Ne, vi ničesar ne zadržite zase. Kadar se veselite, znate to proslaviti. Ko vas kaj boli, jočete in se pritožujete. In sicer glasno. Bodisi ste se urezali v prst ali pa ste zboleli. Veliko ljudi meni, da se odzivate pretirano in da stalno iščete občinstvo za svoje nastope.

Verjetno drži, da ste včasih preveč čustveni. Oziroma povedano drugače: strastni in impulzivni. Dobro pri tem je, da imate pogum, da to tudi pokažete. S prstom pokažete (in to kako!) tudi na boleče točke. Če znate kdaj oder prepustiti tudi drugim, potem so vaše dramatične kvalitete čudovite.

"... spoznaš na vse"

Veliko veste, znate dobro opazovati in ste sposobni razumljivo pojasniti tudi zelo zapleteno. To vam je v veselje. Na vsak način želite pomagati. Toda namesto pohval ste prej deležni očitkov, da se postavljate.

Iskreno? Če boste znali svoja znanja predstaviti tako, da se drugi ne bodo počutili nevedne, ste lahko mirno ponosni na svojo bistrost.

"... malenkostna"

Enostavno ne prenesete nepravičnosti. Ideje kolegice ne bi nikoli mogli prodati za svojo. Ne dovolite pa niti obratnega. Na nobenem življenjskem področju.

Marsikomu to ne ustreza. Predvsem pa ljudje ne marajo, da jih označujejo za 'ležerne' in v tem pogledu raje živijo na račun drugih. Lahko pa se naučite svoje napake in napake drugih pogledati skozi nekoliko bolj rožnata očala.

"... tako hitro užaljena"

Morda se ravno ne znate smejati vsaki (neumni) šali in se raje nekoliko potegnete nazaj, da znova najdete svoje ravnovesje. Kritike vas dotolčejo, odklonitve pa bolijo.

Drugi vas imajo za preobčutljivo. In drži, veliko stvari jemljete preveč osebno. Toda, kako pa naj bi drugače jemali življenje? Ali moramo res kar sprejeti vse, kar nam v obraz vržejo drugi ljudje, in ne smemo biti prehitro užaljeni? Ne! Morate pa se naučiti odpuščanja malih napak.

"... stalno nekaj pritožuješ"

Če kaj ne poteka dobro, to tudi poveste. Seveda ni nič narobe, če natakarju poveste, da so testenine preveč razkuhane in da je kava mlačna. 'Svoje' poveste tudi partnerju, otrokom ali kolegom v službi. Za to vam enostavno ne manjka poguma.

To sicer na druge ljudi ne vpliva ravno sprostilno, vendar pa ne gre za slab značaj, če pazite, da je vaša kritika usmerjena k stvari, in ne proti (drugi) osebi.

"... nespontana"

Ah ja, spontanost. In zakaj nimate te tako 'pomembne' lastnosti? Zakaj vas nenapovedani obiski spravijo v slabo voljo? Zakaj si ne dovolite, da bi domači počakali na kosilo, če ste v mestu srečali prijateljico iz šolskih dni? In zakaj se vam zdi, da morate nujno pospraviti stanovanje, čeprav se je zunaj nepričakovano naredilo lepo vreme?

To je povsem v redu! Seveda si ne bi smeli postavljati preveč strogih pravil, toda brez zanesljivih ljudi si drugi ne bi mogli privoščiti njihove spontanosti.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"