Bernardka Rupnik in Karolina Repar: "Sva proti permisivni vzgoji, ki otrokom dovoljuje vse in jim ne postavlja mej"

Bernardka Rupnik in Karolina Repar: "Sva proti permisivni vzgoji, ki otrokom dovoljuje vse in jim ne postavlja mej" (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
10. 2. 2017 Vir: liza.aktivni.si

Bernardka Rupnik in Karolina Repar sta ustanoviteljici Zavoda za aktivno in ustvarjalno starševstvo BEla KAva, katere poslanstvo je spodbujati aktivno in ustvarjalno preživljanje časa z otroki.

Katera med vama je pobudnica in s kakšnim namenom sta ga ustanovili – sta imeli za to kakšen poseben razlog?

Karolina: Ideja se je kuhala kar nekaj časa. Obe sva ustvarjali za svoje in sosedove otroke pa za otroke prijateljic, potem pa sva se odločili, da izdelke in ideje ponudiva tudi drugim.

Bernardka: Takrat sva bili obe drugič na porodniškem dopustu in sva imeli čas za realizacijo idej, ki so bile do takrat še nekje v oblakih. Na začetku sva želeli ponuditi stvari, ki sva jih ustvarjali sami, in organizirati programe, ki sva jih morda kot mladi mamici v okolici pogrešali.

Karolina: Od ideje pa do trenutka, ko sva se prvič pojavili na spletu, je minilo kar nekaj časa, najprej zaradi birokracije, potem pa še zato, ker sva želeli, da bi se predstavili z jasno vizijo tega, kaj hočeva.

Ne morem mimo vprašanja: od kod ime BEla KAva?

Karolina: Prvič sva ime BEla KAva uporabili na kantavtorskem večeru Strgana struna, tako da je bilo to na začetku ime glasbene zasedbe.

Bernardka: Z iskanjem imena za zavod se potem nisva prav dolgo ukvarjali. Že ves čas sva ga držali v rokah. Najprej je bilo videti kot šala, potem pa sva ugotovili, da je to ime, v katerem se obe prepoznava, pa še najini začetnici vključuje. Takoj sva bili prepričani, da je to to.

Kako sta si razdelili vlogi v zavodu oz. kaj počneta v okviru njega?

Karolina: Zelo okvirno ... Bernardka fotografira, izdeluje mobile in skrbi za vsebinski del, jaz pa šivam in skrbim za birokracijo.

Bernardka: Skupaj načrtujeva delovanje zavoda, snujeva ideje za dogodke in pripravljava nekaj izdelkov, na primer otroške šotore, igre ...

Kako pomagata ljudem – kakšne programe ponujata?

Bernardka: Najin prvotni namen je pomagati mamicam na porodniškem dopustu pri vključevanju v socialno okolje, podpora v smislu oblikovanja pogovornih skupin, skupnega vozičkanja in spodbujanje aktivnega ter ustvarjalnega preživljanja časa za svojo dušo in skupaj z otroki. Zaradi časovne stiske po zaključku najinega porodniškega dopusta sva bili prisiljeni izvedbo teh programov začasno preložiti. Na obzorju pa je spet več časa in vzporedno s tem razvijanje že začetih programov.

Kaj pa izdelki, komu so namenjeni?

Karolina: Najini izdelki so namenjeni predvsem otrokom in povezovanju med člani družine, na blogu pa lahko poleg družinske in poročne fotografije najdete ideje za preživljanje časa z otroki ali učenje prek igre.

Obe sta tudi mami, kakšno vrsto pedagogike zagovarjata?

Karolina: Sama poskušam svojim otrokom posredovati vrednote, ki so mi jih privzgojili starši, pri vzgoji pa uporabljam številne pedagogike, kot sta pedagogika zdrave pameti, montessori ...

Bernardka: Zelo podobno je tudi pri meni. Pred očmi imam dobro otroka, večkrat sledim materinskemu instinktu. Trenutno sem najbolj vključena v programe pedagogike montessori, ki mi je še posebej pri srcu. Naučila me je bolje spoznati svojega otroka in potrpežljivosti. Kljub temu imam večkrat dilemo, kako se na kakšno stvar odzvati. Zato se mi zdi dragoceno, da je v vzgojo močno vključen tudi mož, ki je boljši pri postavljanju meja. Ves čas pa se skupaj tudi učiva.

Sta si pri načinu vzgoje enotni ali se v čem razlikujeta?

Karolina: Že to, da sva različni osebi, pomeni, da se najini vzgoji malce razlikujeta.

Bernardka: Mislim pa, da imava v splošnem zelo podobne poglede in vrednote. Zelo redko se glede vzgojnih usmeritev v čem ne strinjava.

Bi morda na katerega od načinov vzgoje podali kritiko?

Karolina: Sem popolnoma proti permisivni vzgoji, ki otrokom dovoljuje vse in jim ne postavlja mej, kar se mi zdi problematično predvsem z vidika otroka, ki se ob prvem neuspehu ali oviri ne zna spopasti s porazom.

Bernardka: Seveda se ne strinjava tudi z drugim ekstremom. Prava umetnost je najti pravo mero vsega.

Zakaj se vama zdi pomembno ustvarjalno preživljanje časa znotraj družine?

Bernardka: Ustvarjalnost ni sama sebi namen. Je odkrivanje lepega zunaj in znotraj sebe. Zdi se mi, da pri ustvarjanju posredno iščeš svoje kvalitete, na katerih gradiš svojo osebnost in samozavest.

Karolina: Če se to dogaja znotraj družine, gre še za povezovanje, ki je nujno potrebno za dobre medsebojne odnose, ti pa so ključni predvsem v trenutkih, ko otroku ne gre, ko se srečuje z neuspehom. Ker se otrok počuti ljubljenega, je manjša verjetnost, da bo pomoč iskal na stranpoteh.

Sta tudi sami ustvarjalno preživljali čas s starši, ko sta bili majhni?

Karolina: Skupaj smo počeli veliko domačih opravil, ki sicer niso bila ravno ustvarjalna, če pomislim na 'ruženje' graha in podobno, sem pa imela doma veliko dobrih zgledov. Tako sta med drugim že stari mami pletli, mama je šivala, kuhala in pekla, ata je vedno vse naredil in popravil sam. Tako se mi je vzgib po ustvarjanju vedno zdel nekaj samoumevnega.

Bernardka: Tudi jaz imam iz družine dober zgled. Najbolj mi v spominu ostajajo vožnje z avtom, ko smo večglasno in v kanonih prepevali pesmi. Ko je otrokom dolgčas, sta ustvarjalnost in iznajdljivost staršev na preizkušnji.

Kaj v resnici pomeni kakovostno preživljanje prostega časa z družino in kako bi ga opredelili vidve?

Bernardka: To ne pomeni samo, da skupaj počneš nekaj kvalitetnega, ampak lahko že samo to, da otroka kvalitetno poslušaš, se odzivaš na njegove pobude, ga poskušaš dobro usmeriti v samostojno igro, ga vključiš v vsakodnevna opravila.

Karolina: To lahko sicer pomeni, da za to porabiš več časa in imaš potem kuhinjo, kot bi bomba padla vanjo. Se mi pa na drugi strani zdi tudi pomembno, da otrokom pustimo, da se igrajo sami, da je njihova igra povsem prosta, ne vodena.

Morda kakšen nasvet, kako naj starši preživljajo čas z otroki – kje lahko najdejo dobre ideje?

Karolina: Vključevanje pri vsakodnevnih opravilih je že ena stvar, ki lahko združuje koristno in zabavno, poleg tega pa predvsem kakršnokoli skupno igranje, sprehodi, druženje. Idej je na spletu veliko, jih je pa seveda treba prilagoditi starosti otrok.

Bernardka: Kaj pa, če bi si starši kakšno stvar izmislili sami? Danes je samo še 'copy paste', globalizacija Pinterest. Tudi midve ga imava radi, seveda. Je pa super občutek, če se malo potrudiš in si s tem zgled tudi otrokom.

Bernardka, zasledila sem podatek, da ste študirali etnologijo in kulturno antropologijo, pa vendar se bolje znajdete s fotoaparatom ...

Bernardka: Etnologija in kulturna antropologija sta zelo široki področji. Zajema tudi vizualno antropologijo, ki mi je najbolj pri srcu. Vedno so bili, in še vedno so, v fokusu mojega zanimanja ljudje z vso kulturno prtljago. Sem antropologinja za fotoaparatom. Na svoj način izvedem fotografiranja, iščem motive in izraze, ki nekaj povedo o ljudeh na drugi strani. Študij me je brez dvoma oblikoval v dojemanju sveta okrog sebe, v mislih pa imam še kakšen konkreten bolj etnološko-antropološko navdihnjen projekt.

Karolina, vaš fokus pa je za šivalnim strojem, kajne?

Karolina: Že v srednji šoli sem nosila domov strgane obleke svojih prijateljic, da jih je mama mimogrede zašila, ob tem pa sem imela vedno malce slabe vesti, ker sama skoraj nisem znala zašiti niti gumba ... Zato sem se spraševala: Kam bodo pa moji otroci nesli zašit stvari? Čeprav sem se vedno želela naučiti šivati, ko je imela mama največ dela, sem svojo prvo vrečko za sivko sešila v času, ko je mama rekla: Samo še ti manjkaš. Na porodniškem dopustu sem se tako zavzela, si kupila šivalni stroj in se zahvaljujoč mami za prve napotke in možu, ker me je naučil brati navodila, naučila šivati, tako da je to postal moj fokus pri BEli KAvi.

Ali sta fotografija in šivanje vajini osnovni 'službi' ali le popoldanski dejavnosti ob redni službi?

Bernardka: Če rečeva, da greva v službo, misliva Zavod sv. Frančiška Saleškega, Gimnazijo Želimlje in Dom Janeza Boska. Tam sva obe redno zaposleni. Jaz delam popoldne, Karolina pa dopoldne.

Karolina: Zavod BEla KAva deluje pri Bernardki dopoldne in pri meni popoldne. Kako bo v prihodnje, puščava odprto.

Kakšno vizijo imata z BElo KAvo, kako se vidita v prihodnosti, kakšne so želje, načrti, cilji?

Bernardka: Želiva, da bi bila najina spletna stran zakladnica dobrih idej, ki se rodijo v najinih in vaših glavah, da bi v svoje delo vključevali vedno več mamic na porodniškem dopustu – nekatere so že prevzele svoj del odgovornosti. Želiva, da bi kvaliteta s časom in izkušnjami rasla.

Karolina: Poleg nekaterih izdelkov, ki so še v fazi razvoja, še vedno želiva organizirati programe, v katere bi vključile predvsem mame na porodniškem dopustu, vendar stvari razvijava v skladu s tem, kolikor nama to dopušča čas.

Kje vaju in vajino BElo KAvo lahko ljudje srečajo v živo?

Bernardka: Po tem, ko pridejo v stik z nama, naju lahko srečajo v njim ljubi kavarni. Prepoznali naju bodo po beli kavi, ki jo Karolina počasi sreba, medtem ko sem jo jaz že verjetno na dušek spila.

Karolina: Čeprav sva bolj prisotni na spletu, pa nas lahko občasno najdejo na kakšni tržnici.

Besedilo: Metka Pravst. Foto: Helena Krmelj.

Več na spletni strani www.belakava.com