Coworking je nova oblika dela in dobesedno pomeni 'delati skupaj' v prostoru, v katerem imajo uporabniki na voljo delovne površine za samostojno delo, v souporabi pa tudi pisarno za sestankovanje, prostor za neformalno druženje, kuhinjo ...
Razvoj tovrstnih modernih in uporabniku prilagojenih pisarn za sodelo se je pred tremi leti začel pri nas, povpraševanja za delo v takšnih novodobnih pisarnah pa je zadnje leto vse več!
Kaj sploh je coworking?
"Coworking je sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali za stalno delijo 'sodelavni' prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje panoge ali sorodnih" pojasnjujejo angleški naziv za sodelo na spletni strani slovenske coworking iniciative in poudarjajo, da pri sodobnem načinu sodelovnih prostorov ne gre samo za skupen prostor, ampak je v ozadju filozofija, ki spodbuja spontano mreženje posameznikov različnih profilov.
Skok v zgodovino
Začetki coworkinga pri nas segajo v leto 2012, ko je bil pod taktirko iniciative Slovenija Coworking, ki sta jo na začetku vodila Eva Perčič in Luka Piškorič, organiziran prvi dogodek v Kinu Šiška. Skoraj istočasno je Tadeja Bučar, ki je dve leti raziskovala coworking v Berlinu, v Trbovljah s skupino somišljenikov zagnala delovanje Coworking Zasavje – PUNKTcc, pobuda na tem področju pa se je prebudila tudi v Mariboru z delovanjem CAAP – Centra alternativne in avtonomne produkcije.
Fenomen letošnjega leta
Odpiranje novih prostorov za sodelo je ta trenutek fenomen pri nas, v tujini pa že nekaj let, saj je vse več ljudi samozaposlenih ali pa delajo v manjših podjetjih s kreativnimi poklici, ki za svoje delo potrebujejo določeno mero svobode, hkrati pa iščejo ugodnejše pogoje za poslovno delovanje. Posebnost coworking prostorov je namreč možnost fleksibilnega najema – dnevno, tedensko ali mesečno – glede na potrebe posameznika, zato je prihranek pri stroških, ki so zaradi skupinske rabe nižji kot stroški v lastni pisarni, očiten.
Posamezniki, ki delajo doma, delo v skupnem prostoru označujejo kot dodatno motivacijo, saj obkroženi z uspešnimi posamezniki tudi sami lažje razvijajo lastne ideje, hkrati pa se jim v prostorih sodela odpirajo nove priložnosti za navezovanje poslovnih stikov in zagon novih projektov, v katerih se lahko povezujejo posamezniki iz različnih poslovnih profilov, ki se znajdejo v skupnem prostoru in pri razvoju določene ideje spontano združijo moči.
Prvi je Poligon
Poleg številnih manjših lokalnih coworking skupnosti, ki so se razvile v zadnjem letu dni, ima pri nas status prvega kreativnega centra Poligon, ki se je razvil pod taktirko iniciative Slovenia Coworking, Slovenia Crowdfunding, Kreativne cone Šiška (Rompom) in Ljudje.si. V Poligonu, ki od februarja 2014 deluje v bivših prostorih Tobačne tovarne Ljubljana, se odvijajo številni dogodki in srečanja, na katera niso vabljeni samo uporabniki prostorov, ampak tudi vsi radovedneži. In takšno vabilo velja tudi za druge coworking prostore, ki delujejo po Sloveniji.
Aktivno dogajanje
Raziskava o coworkingu v alpsko-jadranski regiji, ki je zajela tudi dogajanje v Sloveniji (izvajali so jo od decembra 2014 do januarja 2015), je pokazala dejansko stanje na področju prostorov za sodelo, ki so nastali na pobudo lokalnih skupnosti. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so od prve pobude pred tremi leti nastali trije aktivno delujoči prostori: Poligon v Ljubljani, Tkalka v Mariboru in PUNKTcc v Zasavju.
Obdobje v času izvajanja raziskave je bilo sicer zelo aktivno na področju odpiranja novih coworking prostorov, kajti svoja vrata so ravno takrat odpirali Riiba v Izoli, Štartup Velenje, PingPong v Trzinu in Kreaktor v Slovenskih Konjicah.
Od februarja naprej pa se je izkazalo, da po Sloveniji deluje še nekaj močnih iniciativ v Murski Soboti, Radljah ob Dravi, Luciji, Šentjurju, Trebnjem, na Vrhniki in v Kamniku, tako da se je do danes odprlo še nekaj novih coworking prostorov in zagotovo se bodo odpirali tudi v prihodnje.
Riiba, Izola
V Izoli se je v začetku leta odprl prvi coworking prostor na slovenski obali. Trije soustanovitelji so z željo, da se na obali ustvari kreativni center, združili moči in sami odprli prostor, ki združuje kreativne podjetnike in vse, ki jih zanima širša kreativna sfera. V RIIBI delajo predvsem na programu – delavnicah, predavanjih, glasbenih dogodkih, saj se tako ljudje družijo in izmenjujejo svoje ideje. Z najemom mize dobite dostop do wi-fija, tiskalnika, omarice, predvsem pa prijetno in spodbudno delovno okolje.
PingPong, Trzin
Kreativni center PingPong deluje ob petkih med 9. in 17. uro v Mladinskem klubu, v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. Ustanovljen je bil na pobudo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v okviru projekta Regionalni center kreativne ekonomije in v partnerstvu z Občino Trzin, ki je v prizadevanju kreativne regeneracije na ravni občine ponudila prostor za oblikovanje sodelovnega prostora, ki bi prispeval k razvoju kreativnih dejavnosti in spodbudil sodelovanje kreativnih posameznikov v lokalnem okolju ter privabil k sodelovanju tudi kreativne posameznike iz okoliških krajev.
Coworking_Geekhouse
V coworking prostorih Startup Geekhouse pod okriljem Iniciative Start:up Slovenija deluje že več kot 50 ustvarjalcev in podjetnikov po vsej Sloveniji. Poleg celotne potrebne infrastrukture po fleksibilnih pogojih je primarni namen takšnega prostora sodelovanje med stanovalci, medsebojna pomoč z znanji, spodbujanje in motiviranje. Namenjeni so vsem mladim podjetniškim ekipam in 'freelancerjem', ki še ne potrebujejo lastnih pisarn ter si želijo ustvarjati v spodbudnem podjetniškem okolju.
Tkalka, Maribor
Tkalka je poslovna stavba v središču Maribora, ki je lansko jesen postala sodelovalni oz. skupnostni prostor, ki ponuja streho nad glavo zelo raznoliki množici zagnanih, vztrajnih in ustvarjalnih ljudi. Coworking prostor v pritličju, imenovan akvarij, je na voljo bolj ali manj naključnim uporabnikom za delo, sodelo, sodelovanje, srečevanje, sestankovanje ...
Del coworkinga je program desk-sharing, kjer uporabniki najamejo mizo za vsaj mesec dni, prostori so v prvem in drugem nadstropju, kjer je na voljo 27 delovnih postaj. V Tkalki sta tudi dve delavnici, produkcijska coworking prostora v prvi kleti in mansardi, kjer je uporabnikom v eni na voljo sodobno fabriciranje (KreatorLab) in v drugi zvokovno raziskovanje in ustvarjanje (FreMa – synthsharing).
Punkt, Trbovlje
Upravitelj prostorov Coworkinga Zasavje je PUNKT – Laboratorij za kreativne industrije, ki je začel graditi coworking skupnost leta 2012 v praznih prostorih trboveljske cementarne.
Lani oktobra pa se je ta skupnost preselila v center mesta, kamor coworking prostor tudi spada. Od takrat delujejo v stanovanjih bivše rudarske kolonije v Trbovljah, imenovane tudi Njiva. Prostori so odprti od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure, občasno pa tudi čez vikend, ko so na sporedu različna dogajanja. V svojo družbo vabijo vse svobodnjake, ustvarjalce, prekerce in nosilce sprememb.
Coworking v Avstriji
V organizaciji Tipovej.org in v okviru projekta Alpe Adria Coworking smo obiskali prostore sodela v Beljaku, kjer nas je najbolj navdušil Bizfarm v predmestju Beljaka, kjer se je prostor sodela razvil v nekdanji pekarni.
Zemljevid coworking prostorov pri nas in v tujini si lahko ogledate na spletni strani www.alpeadriacoworking.eu/coworkingspaces. Ker je dogajanje pestro, se zemljevid aktivnih coworking prostorov ves čas dopolnjuje.
Pripravila: Metka Pravst
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
