Finančni nasveti: "Partner želi, da si vse stroške deliva na pol"

10. 2. 2018 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Finančni nasveti: "Partner želi, da si vse stroške deliva na pol" (foto: Profimedia)
Profimedia

Soočam se s prav posebnim izzivom …



S partnerjem, s katerim skupaj živiva že 9 let in imava dva otroka (4 in 6 let), si vse stroške strogo deliva na pol oz. na način, kot bi imela ločeno gospodinjstvo. Tako vsak prispeva polovico za plačilo elektrike, interneta, trgovine, dopust ... Vsak krije svoj strošek avtomobila, posojila … Vsa ta leta se mi je to sicer zdelo čisto normalno, zdaj me pa počasi to že zelo obremenjuje, saj se počutim, kot bi bila 'cimra'. Skupaj imava približno 3.000 evrov prihodkov, on 1.800 evrov in jaz 1.200. Seveda to ne pomeni, da bi mu želela karkoli odvzeti, samo ne vem, ali je takšen način upravljanja družinskega proračuna optimalen ali bi morda lahko kaj izboljšala.

Hvala, Anita.

Ga. Anita!

Vaša situacija je res prav poseben izziv in verjeli ali ne, ni malo parov, ki funkcionirajo na način, kot ste ga opisali. Pa vendar deljenje stroškov na pol in deljenje na 'moje' in 'tvoje' po mojem mnenju ni najbolj zdravo za naš odnos. Kadar živimo s partnerjem, imamo družino, bi morali imeti skupen proračun. Navadno velja, da eden izmed partnerjev zasluži več kot drugi in pri tako strogo ločenih financah slej ko prej pride do neenakopravnega položaja.

Enostavno partnerja ne moreta enako prispevati, saj enemu prej zmanjka kot drugemu. Osebno zagovarjam skupne finance, kar pomeni, da si s partnerjem določimo skupni mesečni budžet, ki ga potem razdelimo na posamezne kategorije, kot so hrana, bivanje, otroci, avto, dopust itn. Tukaj je potem vseeno, kdo plačuje položnice, saj je denar skupen. Je pa pomembno, da ima vsak zase še vedno t. i. 'fun money', ki ga lahko porabi samo zase in mu zanj ni treba polagati računov. V vašem primeru bi tako morala najprej pogledati, kakšni so skupni odhodki in potem sredstva sorazmerno z vajinimi prihodki ustrezno prerazporediti. Kaj to pomeni? Od skupnih prihodkov, ki jih imata, najprej namenita 10 % za dolgoročne cilje in 10 % vseh prihodkov za kratkoročne cilje. Pred tem se morata seveda vprašati, kakšni so vajini cilji. Kaj je tisto, kar želita doseči in kdaj.

To vama bo pomagalo pri tem, da bosta videla, ali je ta % zadosten ali ne. Potem poglejta, koliko potrebujeta za posamezno kategorijo, si naredita budžet za vnaprej in toliko sredstev pustita na svojem računu. Vsa razlika naj gre potem na vajin skupni varčevalni račun, kjer se bodo zbirala sredstva tudi za kratkoročne cilje. Ko bo prišel npr. čas dopusta, bosta enostavno denar vzela z varčevalnega računa in plačala dopust. Ko bo prišel čas nakupa novega pralnega stroja, prav tako. Pomembno je, da ne delita več na 'moje' in 'tvoje' in začneta uporabljati besedo 'najino'. Začeti se morata pogovarjati o skupni prihodnosti. Če tega ne bosta naredila, potem se bojim, da bosta težko uresničila svoje cilje. Vedno bolj se bosta oddaljevala in na koncu se bosta vprašala, čemu sta sploh še skupaj. Tega si pa gotovo ne želite, kaj ne? Torej, vse odhodke na papir in naj se kreiranje skupnega budžeta začne. Uspešno!

Specialistka za financiranje in osebni proračun v podjetju Vezovišek&partnerji strankam pomagam pripraviti individualni načrt financiranja in namesto njih krmarim mimo finančnih pasti ter poskrbim, da se varno zadolžijo. V reviji Liza svetujem in odgovarjam na vaše vprašanje, ki mi ga pošljete na elektronski naslov ana@financnirecepti.si. Več o podjetju Vezovišek&partnerji na www.vezovisek.si