Ljudje se prvič srečamo z ljubeznijo in navezanostjo še kot dojenčki.
V prvih treh letih našega življenja starši močno vplivajo na naše dojemanje sveta, kar vpliva na naše partnerske odnose pozneje, čeprav se tega ne zavedamo.
Kot otroci smo od staršev 100-odstotno odvisni, če želimo preživeti, in če straši z nami ne vzpostavijo vezi, ki je trdna in ljubeča, bomo te slabe vzorce prenesli v odraslost.
Ljudje imamo eno najdaljših obdobij popolne odvisnosti od svojih staršev in v tem času z njimi ustvarimo vezi, ki se globoko usidrajo v nezavedno naših možganov. Naša varnost in navsezadnje preživetje sta odvisna od njih, zato bomo naredili vse, da te vezi med nami in starši ohranimo, četudi za nas niso dobre.
Če so naši starši z nami ljubeči, skrbeči, izražajo čustva in navezanost do nas, potem bomo odrasli v precej bolj samozavestne ljudi, z dobro samopodobo in z možnostjo zdravega navezovanja na potencialne partnerje.
Težava je, da noben starš ni popoln in da pogosto prenesemo vse njihove strahove in probleme v lastno odraslost. Če se tega sami ne zavedamo, teh problemov ne moremo rešiti.
Poznamo štiri tipe navezanosti, ki izhajajo prav iz našega odnosa s starši.
Nihče ne spada točno pod samo en tip navezanosti, boste pa pri sebi lahko opazili, da en tip prevladuje.
1. Ambivalenten tip navezanosti
Ambivalenten tip navezanosti razvijejo otroci, katerih straši so bili nekonsistentni. To pomeni, da vam starši niso bili vedno na voljo in da vaše potrebe niso bile vedno zadoščene.
Otrok je v takem okolju vedno zaskrbljen in se ne počuti varno, kar privede do idealiziranja zvez v odraslem življenju.
Kot odrasli potrebujejo konstantno potrditev od drugih; sami so negotovi in jih je strah, da bi kadarkoli ostali sami. Taki ljudje so pogosto nenehno v zvezah in se zelo hitro navežejo na novo osebo.
Zaradi strahu pred izgubo partnerja jih pogosto želijo kontrolirati, so ljubosumni, ker s tem ta strah omilijo. Druge ljudi vidijo kot bolj vredne in pomembnejše od sebe.
Če ste v zvezi z zelo anksiozno osebo, se morate zavedati, da je vaša bližina zanje zelo pomembna. Vse, kar naredite, lahko v njih sproži strah, da jih boste zapustili, zato je pomembna konstantna potrditev, da so oni pri vas na prvem mestu.
2. Izogibajoč tip navezanosti
Otroci razvijejo izogibajoči tip navezanosti, katerih starši so pogosto neodzivni, čustveno nedostopni in se izogibajo telesnemu stiku.
Taki otroci morajo že v mladosti postati samostojni, kar prenesejo tudi v odraslost. Zelo redko zaupajo drugim ljudem, se ne ozirajo na svoja čustva in čustva drugih.
Taki ljudje po navadi niso v resnih zvezah in imajo težave z intimnostjo. Težko govorijo o svojih čustvih in se ne navežejo na druge ljudi. Sebe sicer vidijo kot vredne ljubezni, ampak na druge ljudi gledajo kot na nezanesljive in nedostopne, zato so raje osamljeni kot pa v resni zvezi.
Če ste v zvezi z osebo, ki je redko intimna z vami in ne govori o svojih čustvih, se morate zavedati, da taka oseba potrebuje veliko samostojnosti in časa zase.
Izredno težko sta v zvezi osebi z ambivalentnim in izogibajočim tipom navezanosti, saj sta ta dva tipa ravno nasprotna. Ni nemogoče, ampak je v taki zvezi potrebnega ogromno prilagajanja.
3. Varen tip navezanosti
Varen tip razvijejo otroci, katerih starši so do njih ljubeči, jim dajejo občutek varnosti in so tudi telesno v stiku z njimi, a hkrati dajo svojemu otroku dovolj samostojnosti, da razvije lastno osebnost.
Take ljudi prepoznamo kot samozavestne in samostojne; se počutijo udobno v svoji koži, ne glede na to, ali so v zvezi ali ne. Ni jim težko govoriti o svojih čustvih ali intimnosti in drugim ljudem zaupajo ter jih vidijo kot sebi enakovredne.
Sposobni so se zdravo navezati na ljudi, znajo prepoznati razlike in se prilagajati.
Idealno je, če sta v zvezi dve osebi z varnim tipom navezanosti, saj pride do obojestranskega spoštovanja, ljubezni in zaupanja. Te osebe so sicer lahko v zvezi tudi s katerimkoli drugim tipom, ampak gre v tistem primeru za več prilagajanja potrebam drugega partnerja.
4. Neorganiziran tip navezanosti
Zadnji in precej redkejši tip navezanosti je neorganiziran tip. Zgolj majhen odstotek ljudi spada v to skupino.
Otroci razvijejo ta tip navezanosti, če so v otroštvu zlorabljeni, zelo zgodaj izgubijo starše ali pa so ti dalj časa odsotni. Otroci se pogosto srečujejo z zelo nerazumljivim vedenjem, kar jih popolnoma zmede in prisili v namišljeno spreminjanje realnosti. Kot odrasli se po navadi izogibajo drugim, saj se bojijo, da bodo zlorabljeni ali zavrženi.
Taki ljudje čustveno zelo nihajo in znajo sabotirati zveze in ljudi, ki so jim blizu. V večini primerov ti ljudje potrebujejo zdravljenje, da lahko razrešijo travme iz otroštva in da normalno funkcionirajo v družbi.
Če ste v zvezi s tako osebo, se morate zavedati vseh težav, ki lahko privrejo na dan v prihodnosti.
Za konec ...
Nihče od nas ne spada zgolj pod en tip navezanosti. Vsi imamo svoje prednosti in slabosti, kar nas dela unikatne.
Čeprav si staršev in vzgoje ne moremo izbrati, vseeno lahko prepoznamo, katere pomanjkljivosti smo prenesli iz otroštva v odraslost.
S terapijo ali drugo obliko zdravljenja pa lahko te težave tudi popravimo. Z zavedanjem svojih slabosti lahko zmanjšamo lasten strah in tesnobo, ki jo morda čutimo v določenih fazah zveze.
Razumevanje lastnega tipa in tipa navezanosti našega partnerja lahko močno izboljša naše razmerje, saj vemo, na kaj moramo biti pozorni pri sebi in svojem partnerju.
Preverite še:
Pa tudi:
Prevedeno in prirejeno po Psychology Today