Kar mislimo, to smo ali kako negativne misli obremenjujejo naše življenje

4. 11. 2015 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Kar mislimo, to smo ali kako negativne misli obremenjujejo naše življenje (foto: revija Lisa)
revija Lisa

Ali če obrnem pomen naslova: to, kako razmišljamo in sprejemamo lekcije življenja, kako smo opremljeni za soočanje z lastnimi bolečinskimi točkami in kako se upamo boriti za svoje najvišje dobro, nas oblikuje na način, da se nam točno to na takšen ali drugačen način tudi res dogaja.

Sicer je res, da tega običajno ne opazimo. Da smo postali bolj hinavski ali ljubosumni na dosežke drugih. Ali da poželjivo gledamo na to, kakšno pločevinasto zverko ima sosed parkirano na dvorišču. Ali da ogovarjamo in spletkarimo na račun prijateljice, ki je tisti dan zbolela. In še polno majhnih 'grehov', ki nas tudi delajo zgolj človeške, z vsemi pozitivni in negativnimi lastnostmi. Saj s tem ni nič narobe. Je del naše nečimrnosti.

A problem nastane, ko ta bolj negativistični del čustvenega spektra postane naša dominantna značilnost.

In na vse odnose okoli sebe za­čnemo gledati z zavistnega ali ljubosumnega stališča. In takšni postajamo. Smo jezni, agresivni, pohlepni, leni, tračarski, prevarantski. In takšen svet vidimo in seveda se zrcaljenje našega pogleda realizira v našem življen­ju. Začnejo se nam dogajati situacije, skozi katere delujemo iz teh opisanih težkih in izčrpavajočih čustvenih stanj. Saj skoraj že ustrezajo sedmim smrtnim grehom!

Če razmišljamo in mislimo o vsem, kar se nam v življenju dogaja na način, da sprejemamo vse izkušnje, četudi nas kdaj bolijo, da smo hvaležni za vsak trenutek, ki ga živimo, da okoli sebe vidimo dobro in pozitivno in ljubeče in zabavno, se nam bo točno takšno življenje tudi začelo dogajati in uresničevati. Vem, to zveni kot kakšne novodobne bližnjice do srečnega življenja, o katerem pač seveda vsi sanjamo, vsaj na površini.

Resnica je tudi, da sem do vseh tukaj napisanih ugotovitev prišla tudi sama, prek lastnih izkušenj in skozi večletno delo s strankami.

Ko moje drage stranke skozi kontinuiran proces svetovanja spreminjajo svoj pogled na svet in lastno vlogo v njem, se jim začnejo po približno letu dni dela na sebi odpirati nove perspektive, preboji v lepšo in bolj skladno realnost. Ne, to ni znanstvena fantastika, ki jo sicer sama rada občasno prebiram, temveč je to golo dejstvo.

Če sami pri sebi nehate na vse takoj gledati s črnogledimi in pesimističnimi očmi, se vam bodo nehale dogajati težke in zamotane situacije, ki so vas do zdaj silile, da ste bili resnično primorani biti pesimist.

Če sprejmete vse te boleče izkušnje v svoj objem in se odločite, da iz njih izluščite lekcijo ali nauk, jaz temu pravim 'nauk naše osebnost­ne basni', potem ste na res odlični poti, da ne boste te lekcije spet ponovili. Seveda bodo v neki novi situaciji drugi ljudje v igri in bodo druge okoliščine, a verjemite, da če pogledate pod črto, bosta skupni imenovalec vi sami in tisto, česar v eni prejšnjih lekcij življenja niste usvojili. In enako se dogaja v partnerstvu.

Lahko menjavate partnerje in se vedno znova hudujete na partnerico oziroma partnerja, da kako je nemogoča, zlobna ali nezvesta, a vedno ste vi tisti, ki s svojimi vzorci in prepričanji oblikujete takšne situacije, da se sicer različni partnerji slej kot prej začnejo enako vesti, kar privede do ponovnega poloma zveze. In dokler ne ozavestite, da tudi vi tvorite svoj delež te bolečinske izkušnje, boste vedno znova vpleteni v takšno zgodbo. Žal.

Zato, dragi moji, potrudite se in bodite bolj vedri, umirjeni. Vem, tri četrtine vas bo zdaj vprašalo, ali se hecam, saj je kriza, ni denarja, otroci so nemogoči in samo igrajo igrice, v službi vas šef mobingira, doma mož sekira ali žena tečnari in ji nikoli več ni do seksa. In, ja, vidite, to je to, o čemer sem danes pisala. Če spremenite svoj pogled iz temnih in negativnih misli na bolj svetle in pozitivne ter se v skladu s tem angažirate in stopite iz svoje cone udobja, potem bodo zagotovo sledile tudi pozitivne spremembe. Ki seveda zahtevajo svoj čas, ker to je proces, ki teče v svojem ritmu. A nekje moramo začeti, kajne?

Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodim projekt Svetovalnica, dosegljiva sem na tel.št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pišite na: info@svetovalnica.si.

Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord