Če bi vas zdaj vprašala, kaj je tisto najpomembnejše v razmerju, kakšen bi bil vaš odgovor? Spoštovanje? Zaupanje? Dobra komunikacija?
Tudi to vsekakor.
Toda, veste, kaj je prav tako pomembno, če ne še bolj? In tega se zdaj še kako dobro zavedam. In cenim še bolj. Do neba in še naprej.
ČUSTVENA STABILNOST IN SAMOZADOSTNOST.
Brez tega … razmerje verjetno ne bi obstalo. In ko ima to, pride tudi vse ostalo.
Kako zelo dobro zna obvladovati svoje negotovosti. Sposoben je videti lastne pomanjkljivosti. Prevzeti odgovornosti. Ne pričakuje, da izpolnjujem njegove čustvene potrebe. Kako dober poslušalec je. Ko nekaj potrebuje ali želi vedeti, vpraša, ne pričakuje, da bom preprosto vedela. Povsem v redu je, ko sva skupaj v tišini. Sprejema sedanje okoliščine. Išče načine, kako stvari izboljšati. Ne vzbuja krivde.
• In jaz ... No, verjetno bom morala nekaj več časa posvetiti tistemu zadnjemu. Kot radi pravijo, ženske si vse zapomnimo in »rade vržemo kaj naprej«. Ja, priznam, spomin imam res dober. Za določene stvari. :)
Sicer pa verjamem, da je dobro imeti v mislih tudi to, da zdravo razmerje ni iskanje druge polovice, ni iskanje nekoga, ki nas izpopolni. Je razmerje, v katerega vstopita dve zreli in že izpopolnjeni osebi. Z vsem tem pa pride tudi zrela komunikacija, spoštovanje, zaupanje …
