Manj starševstva in več uživanja!

Manj starševstva in več uživanja! (foto: profimedia) profimedia
18. 11. 2013 Vir: liza.aktivni.si

Na kupe, kaj kupe, na svetu obstaja na tone knjig o vzgoji otrok, kaj jim lahko dovolimo, kje lahko popustimo, kdaj moramo zategniti ... Skratka, starši se morajo vreči v resen študij, da znajo vzgajati svoje otroke. Res?

V Ameriki je vse presenetil dr. Bryan Caplan, sicer ekonomist z univerze George Mason v Virginiji, znan tudi kot guru vzgoje, ki je staršem svetoval, naj manj 'staršujejo' in naj se začnejo v svoji vlogi tudi zabavati. Naj vendar pustijo otroke jesti pico in gledati več televizijskega programa.

Starši naj bi se po mnenju dr. Caplana preveč naprezali, da bi njihovi otroci zrasli v izobražene in spodobne odrasle. V svoji knjigi Selfish Reasons to Have More Kids: Why Being a Great Parent is Less Work and More Fun than You Think (Sebični razlogi za več otrok: zakaj je biti dober starš prej zabavno kot pa garaško delo) mamam in očetom svetuje, naj raje sedejo na zadnji sedež in naj se ne ženejo preveč za dobro svojih otrok. Starši po mnenju strokovnjaka, ki je sicer oče osemletnih dvojčkov in enoletne deklice, precenjujejo svojo vlogo v življenju otrok in se jemljo preveč resno.

Caplan pravi: "Starši lahko močno izboljšajo svoje življenje, ne da bi škodovali svojim otrokom. Dajte jim tisto naravno, ni jih treba negovati. Veliko staršev se v intenzivno vzgojo zateka tudi zato, da ne razmišljajo o svojih težavah."

Caplanov način razmišljanja je popolnoma drugačen od mnenja Amy Chua, profesorice na Yalu, ki je izdala uspešnico Zakaj so kitajske matere boljše. Knjiga je povsem razburila Ameriko, saj Amy opisuje, da moraš otroke gnati, da moraš biti strog, da izpolnijo vse obveznosti.

Caplan je prepričan, da vse glasbene šole, športne in druge interesne dejavnosti nimajo niti najmanjšega smisla, ko otrok pride v fazo odraščanja. Meni, da morajo starši dovoliti otrokom, da opustijo ukvarjanje s športom, klavirjem in drugimi dejavnostmi, razen če jih seveda izredno veselijo. Caplan staršem izrecno svetuje, naj ne silijo otrok k aktivnostim, ki jih sovražijo. Življenje otrok tako ali tako večinoma krojijo geni in njihove lastne odločitve, to, koliko se za njih žrtvujejo starši, pa nima velikega vpliva: "Na silo ne bo nihče postal Mozart. Mozart se rodiš, in če želiš in ti je všeč, lahko s spodbudo staršev izkoristiš svojega genija in gene."

Chua: kitajski starši ne popuščajo

No, Amy Chua se s Caplanom ne strinja. Zanjo sta disciplina in strogost prva stvar prave vzgoje. V nekem intervjuju je povedala, da so 'kitajske matere' zanjo pravzaprav vsi azijski starši, ker ni večjih razlik med kitajsko, korejsko ali japonsko vzgojo. Še primernejši se ji zdi izraz 'mame tigrice'.

"Tudi ko zahodnjaški starši mislijo, da so strogi, največkrat niso niti približno tako odločni kot kitajske matere. Moji zahodni prijatelji recimo menijo, da so zelo kruti, ko od otroka zahtevajo, da mora igrati glasbilo pol ure ali največ uro na dan. Za kitajsko mater je prva ura najlažji del. Naporno delo se začne šele po dveh ali treh urah," pravi Amy Chua.

Amy Chua tudi opaža, da zahodnjaški starši zelo pazijo, da ne bi spodkopali samozavesti svojih otrok. Zato se prevečkrat odločijo, da ne bodo kritizirali otrokovega neuspeha: ko otrok pride iz šole z nižjo oceno od pričakovane, je verjetneje, da ga bodo pohvalili kot kritizirali.

"Kitajski starši so prepričani, da je njihov otrok močan in sposoben. Zato zahtevajo najvišje ocene, ker verjamejo, da jih lahko dobi. Če jih ne dobi, predvidevajo, da se je premalo učil, zato si zasluži, da ga kaznujejo ali celo ponižajo. Prepričani so, da je njihov otrok dovolj močan, da ga bo ponižanje spodbudilo k temu, da bo popravil oceno," pojasnjuje Chua.