"Običajno morava kje pojasniti, da ni moj oče, temveč moj partner." (izpoved o zvezi s precej starejšim moškim)

"Običajno morava kje pojasniti, da ni moj oče, temveč moj partner." (izpoved o zvezi s precej starejšim moškim) (foto: Profimedia) Profimedia
5. 4. 2021

"Tiste lepe poletne noči sem bila s prijateljicami v natrpanem baru v centru mesta. Večera se ne bom spominjala po divji zabavi, ki smo si jo s prijateljicami privoščile že pri meni doma, temveč po tem, da sem na ta dan spoznala ljubezen svojega življenja. Kako lahko to kar rečem?"

"Lahko, ker je od takrat minilo že dobrih pet let, jaz pa še vedno mislim tako: Tim je ljubezen mojega življenja, najina zveza pa nekaj najlepšega, kar se mi je v življenju lahko zgodilo. A če se vrnem k tistemu večeru ... Še zdaj se spomnim, da sem se počutila drugače kot vsak dan.

Pozneje sem razmišljala, da je to bilo zato, ker je mogoče moje srce že vedelo, česar glava še ni slutila.

Ljubezen svojega življenja namreč spoznaš le enkrat in brez dvoma je to poseben trenutek.

Moje oči so ga takoj našle: stal je na drugi strani točilnega pulta, v družbi več moških in zelo lepih žensk. Na hitro sva se pogledala, a je takoj umaknil pogled. Ko sem spila še nekaj koktajlov, sem dobila pogum, da se mu približam. Hodila sem proti visokemu, mišičastemu moškemu z ledeno sivimi očmi in srebrnimi nitmi v črnih laseh. Tistih nekaj korakov se je zdelo kot večnost. Ustavila sem se pred njim, mu ponudila roko, se predstavila in ... ga povabila ven! Rahlo se je nasmehnil, me celo premeril, nato pa tiho rekel. "Ne." Ne? Samo ne, brez pojasnila, opravičila ali izgovora.

Pozneje mi je priznal, da me je zavrnil, ker je na hitro ocenil, da bi bila lahko njegova hči, on pa si ni želel, da bi bil kot številni njegovi kolegi, ki lovijo mladost z dvajsetletnicami in športnimi avtomobili. Minilo je pet let in jaz sem še vedno noro zaljubljena vanj. V vsem tem času si nisem zaželela drugega moškega in kljub najini razliki v letih sva si presenetljivo podobna.

On je mlad po srcu, jaz pa sem stara duša, in medtem ko ob koncu tedna skače s padalom z letal, jaz v hangarju berem debele knjige in čakam nanj. Sicer pa sva oba nora na svoji družini in psa. Rada imava iste kraje, iste filme, isto hrano in sva enako ambiciozna. Jaz delam v založništvu, on pa ima svoje podjetje. In to je šele tisto, kar je videti navzven!

Navznoter sva še večji duši dvojčici, in kljub dejstvu, da najina ljubezen dobesedno sije navzven, sva morala preživeti marsikatero preizkušnjo.

Ljudje so naju obkladali z vsemogočimi imeni: jaz sem bila povzpetnica in lajdra, on 'sugar daddy' in pedofil.

Žalostno, kako so ljudje zlobni, saj nisem bila več najstnica, ko sem ga spoznala, in tudi on ni bil videti star kot zemlja. Večkrat sem slišala, da verjetno nisem dobila dovolj očetovske ljubezni, on pa naj bi bil perverzen in nezrel.

Dolgo sva imela težave tudi s svojimi družinami – moji, malo mlajši od njega, so mi zagotavljali, da zdaj zaradi mojega razmerja na vasi živijo v sramoti, njegovi hčerki, ki sta moje starosti, pa sta se zaradi lojalnosti do svoje mame močno bojevali sami s sabo, da sta me sprejeli. Še najmanj težko je bilo, da sva morala običajno kje pojasniti, da ni moj oče, temveč moj partner.

In resnica?

Vsi, ki naju opravljajo, je sploh nočejo videti! Prihajam iz ljubeče družine in imam čudovitega očeta, ki mi je vedno izkazoval veliko pozornosti. Delam od svojega devetnajstega leta in z nekaj dediščine ter svojimi prihranki sem si prvo stanovanje kupila že pri triindvajsetih letih.

Nikoli si nisem želela, da bi bil moj moški toliko starejši od mene, a ljubezen ne izbira in zato izbire nimam niti jaz. Tim je bil osemnajst let srečno poročen, mene pa je spoznal šele tri leta po ločitvi. Zaradi nevoščljive okolice je imel dolgo občutek, da najina zveza ni moralna.

Po petih tednih ljubezni sva že živela pod skupno streho in tako je še danes. Najino spolno življenje ni v ničemer čudno ali slabo: nasprotno, vem, da sem lahko srečna, ker sem dobila moškega s toliko izkušnjami.

Za najhujše radovedneže pa še to: ne, moj starec ne potrebuje viagre, nasprotno, bolj je vzdržljiv od vseh mladeničev, s katerimi sem spala pred njim.

Seveda ni vse rožnato: občasno se zbojim, da bom prehitro ostala brez njega, težko pa se odločava tudi glede tega, ali bi sploh imela otroke ali ne. On se boji, da je zanje že prestar, mene pa skrbi, da mi bodo otroci enkrat očitali, da sem mislila samo nase.

A ko vse skupaj vržem na tehtnico, vem, da bi bilo najbolj grozno, če ne bi doživela vsaj enega dneva te velike ljubezni, ki jo imam z njim, otrokom pa spet privoščim, da bi se rodili v ljubeč dom, kar najin vsekakor je."

Po predlogi Rachel Francis priredila Alja Maček