Ne bojte se odkritega pogovora s prijateljem - lahko poglobi vaš odnos

Ne bojte se odkritega pogovora s prijateljem - lahko poglobi vaš odnos (foto: Profimedia) Profimedia
3. 2. 2020

Konflikti v osnovi niso slaba stvar – lahko jih rešimo brez nepotrebnih agresivnih čustvenih izpadov ter predvidevanj o tem, kaj drugi misli in kako dojema situacijo. Preberite, kako se lotiti problema, da boste odnos s prijatelji poglobili, ne razdrli.

Včasih nas je strah, da bi odkrito povedali, kar nam leži na duši

Upiramo se konfliktu, v naši notranjosti pa vre. Raziskave ugotavljajo, da sodelovanje v 'odprtem' konfliktu ljudi zbližuje in da se ljudje, ki so se pripravljeni s težavo soočiti na zdrav način, bolje počutijo. Obenem so tudi bolj priljubljeni in imajo manjše težave z depresijo, tesnobo ali osamljenostjo.

Vsak od nas se kdaj zapira vase, na primer, ker se počuti nerazumljenega. Distanca  - zavesten ali nezavesten umik pa škodo, ki je v odnosu nastala, samo poglobi.

Številni naši strahovi pred vpletanjem v odprti konflikt izhajajo iz naše napačne predstave o tem, kako naj bi konflikt sploh izgledal. V glavi imamo neko sliko, ki pa se morda sploh ne sklada s tem, kako drugi, ki je vpleten v odnos, vidi situacijo.

Včasih zmoremo zbrati pogum, da se soočimo z drugim(i), ker nam določeno prijateljstvo ogromno pomeni. Včasih pa se potegnemo vase, ker se nam zdi, da bo odnos lažje preživel, če stvari, ki nas mučijo, pometemo pod preprogo.

Vsak konflikt je lahko pobuda za boljši odnos – pomembno je samo, kako k težavi pristopimo.

Če si želimo prizadevati za boljše odnose, je dobro upoštevati naslednja pravila:

1. Prepoznajte, s kakšno energijo pristopate k težavi in kontrolirajte svoj um

Če ste pod vplivom besa, še ni čas, da bi stopili v konflikt, saj raziskave ugotavljajo, da v hudi jezi nismo sposobni prav nič razčistiti (sploh pa ne na miren način).

Ko začutite, da ste se vsaj malo pomirili, lahko vstopite v razreševanje problema.

Osebe ne napadajte, ampak jo nagovorite z zavedanjem, da sta enakovredna človeka, ki imata pač na določeno zadevo drugačen pogled. Cilj mora biti reševanje težave, ne obtoževanje!

Če se čutite prizadeti, to vpliva na vas in na drugo osebo, kar pomeni, da je odnos načet. Ko torej začnete govoriti o tem, kar vam skrbi ali moti, kar vas je prizadelo, imejte ves čas v mislih željo po nesebični spravi.

Preden se lotite konflikta, si zastavite sledeča vprašanja:

  • Ali vidim ta konflikt kot priložnost za izboljšanje našega odnosa?
  • Ali lahko k tej težavi mirno pristopim?
  • Ali sem pripravljen deliti svoje pomisleke, obenem pa tudi poslušati in sočustvovati?
2. Pametno in umirjeno izberite, kaj želite skomunicirati in zakaj

Prvi stavek, ki ga delite, mora biti tisti, ki drugo osebo pritegne, ne odtuji. Če jo napadete, se bo bodisi branila bodisi odtujila. Ton za pogovor mora biti subtilen in čutiti se mora, da imate dober namen.

Primer pogostih neproduktivnih uvodnih stavkov za razreševanje konflikta:

  • Rad/a bi se pogovoril/a o tem, kar si naredil/a, saj se mi to ni zdelo prav!

Namesto tega recite:

  • Veliko mi pomeni druženje s teboj, zato bi rad/a iskreno spregovoril/a o nečem, kar me je zmotilo, obenem pa bi rad/a slišal/a tudi tvoj pogled na to situacijo. Sem odprt/a za tvoje mnenje, rad/a te imam.

Drug primer:

  • Kar si naredil/a, me je res razjezilo in o tem se hočem pogovorit!

Namesto tega recite:

  • Najino prijateljstvo mi veliko pomeni, ampak zadnje čase se ne počutim dobro, kadar sva skupaj in bi rad/a odkrito spregovoril/a o tem, kar mi leži na duši, da to ne bo več oviralo najinega odnosa.
3. Delite svoje občutke in vpogled v svoj svet

Ko zberete pogum, da spregovorite o težavi, ni vaša naloga, da pripovedujete o sebi, niti o drugi osebi (kar si storil/a … to se mi je zdelo grozno … ) temveč, da delite, kako so določena dejanja druge osebe vplivala na vas. 

Namesto, da obtožujete in napadate, poskusite čim bolj nazorno, obenem pa čustveno nevtralno, opisati, kako ste se počutili.

Na primer:

  • To, da si me zadnjič kar tako skenslal/a, me je do konca razkurilo. A misliš, da imam cel dan čas, da se prilagajam tebi in tvojim opravkom!!! 

Zamenjajte raje z:

  • Ker si zadnjič tik pred zdajci, ko sem bil/a že na poti, prestavil/a srečanje, čeprav sva ga načrtovala tako dolgo in sem se ga res veselil/a, sem dobil/a občutek, da me sploh ne spoštuješ in da ti najino prijateljstvo ne pomeni kaj dosti …Vsi smo polno zaposleni, ampak meni najino prijateljstvo kljub temu veliko pomeni.'
Profimedia
4. Iskreno se pozanimajte o ozadju za situacijo in povprašajte še prijatelja po občutkih, ki jih je imel 

Ko delite svoj svet in kaj vas vznemirja, tudi drugo osebo povabite, da deli svojo plat zgodbe.

Lahko bi rekli nekaj takega:

  • Želim ti dati priložnost, da deliš tudi tisto, kar se je v tistem trenutku dogajalo v tebi/pri tebi.
Zelo zdravilno je slišati tudi perspektivo druge osebe; marsikdaj spoznamo, da je težava izvirala iz nečesa banalnega, nečesa, kar ni imelo neposredne zveze z nami in našim odnosom.

Na primer:

Kolega morda ni prišel na srečanje, ker je imel nekaj nujnega za opravit v službi (in se je bal, da ga sicer odpustijo), kolegica je morda čutila močno dolžnost, da pomaga svoji primarni družini, prijatelj je bi morda tako depresiven, da ni mogel vstati iz postelje … možnosti je ogromno in če prehitro sklepamo, lahko uničimo priložnost, da bi naš odnos še naprej lepo tekel – in se morda celo poglobil.

5. Ne omahujte pri svojem načelu, da pridete zadevi do dna, ampak bodite sočutni in čuječi

Vključiti se v zdrav konflikt pomeni biti pripravljen prevzeti tudi svoj delež odgovornosti.

Če nekomu izražate zaskrbljenost, vam bo morda odgovoril, kako ste tudi vi prispevali k težavi. Če začutite, da je tisto, kar govori, iskreno, potem razmislite, kako ste sami prispevali k nastanku težave in se opravičite.

To ne pomeni, da vaši občutki niso več pomembni. Ko ugotovite, da ste prispevali k problemu, se velik del težave izbriše že, ko ste se pripravljeni soočiti s seboj in z vzorci, ki ste jih prinesli v odnos.

Poskusite na to razreševanje težave pogledati kot na dejstvo, da vas ne zanima iskanje krivcev in obtoževanje, pač pa rešitev odnosa oziroma vzpostavitev atmosfere, ki bo prijetna in podporna tako za vas kot za vašega prijatelja.

6. Iskreno povejte, kakšno vedenje  oziroma kakšen odnos si želite v prihodnje

Včasih je dovolj, da samo izrazite pomisleke, v drugih primerih pa boste morda eksplicitno želeli, da se težava nikoli več ne ponovi.

Kadar boste začutili, da prihaja do napetosti, lahko rečete kaj takšnega:

  • Ko se boš naslednjič počutil/a zelo razdraženo, mi to povej, pa bova malo počakala/počakali.
  • Želim si, da bi malo manj govoril/a o sebi in da bi te malo bolj zanimalo, kaj se dogaja v mojem življenju.

Jeza rodi jezo, prijaznost pa prijaznost. Pustite obrambne mehanizme ob strani in ustvarjajte odnose, v katerih si lahko obe strani iskreno zaupata vse, kar ju teži. In ko to popravita, je odnos še močnejši.

Pripravila: vh

Preberite še: Lekcije, ki se jih učimo skozi propadle odnose 

ali pa

Sta moški in ženska lahko le prijatelja? 

Vir: Psychology Today

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri