Rodila sem dva fanta in se še predobro spominjam mešanice vseh občutkov, ki so se z bliskovito hitrostjo takrat vozili čez mojo zavest.
Večina žensk, ki so rodile pred nami, je govorila, kako posebni in čudoviti so prvi skupni trenutki z otrokom, kako polno, srečno in neponovljivo so se takrat počutile. Takoj po porodu, ko so nam malo štručko položili v naročje, smo se zares počutile polno, srečno in neponovljivo. Vsa nepredstavljiva bolečina, ki spremlja porod, je takrat, ko prvič pestujemo svojega otroka, le še bled spomin.
A zelo kmalu, že takoj, ko ostanemo same z otrokom na porodnem oddelku, čutimo in doživljamo tudi zbeganost.
Strah. Negotovost. Utrujenost. Nihanje razpoloženja. Težave z dojenjem. Telesne spremembe. Že sama misel, da je tu novo bitje, za katerega bomo zdaj skrbele in nam bo obrnilo življenje na glavo, je kar strašljiva. Kasneje, ko se z malo štručko vrnemo domov, se pojavijo tudi spremembe v odnosu s partnerjem. Kar naenkrat nimamo več časa zase. Ne spimo. Otrok joče, prepiri s partnerjem so pogostejši, saj sva oba utrujena in nimava več časa drug za drugega.
O tem pa se ženske ne pogovarjamo. Zakaj?
Ker si predstavljamo, da je vsaka ženska popolna mama, ki poleg tega, da drži likalnik v roki, zraven še istočasno kuha kosilo in doji otroka. Ker si predstavljamo, da se vsaka ženska počuti sanjsko, saj je vendar rodila otroka, ki si ga tako želela... Ker si predstavljamo, da je vsaka ženska po porodu tako srečna in žareča, točno ve, kaj mora storiti in kako ravnati z otrokom.
Zato se vprašanje ponuja kar samo po sebi: Kaj je narobe z mano? In ker nihče ne omenja, da so začetki tudi polni težkih preizkušenj, imamo novopečene mame pogosto občutek, da smo slabe mame, da nimamo pojma, da ne bomo nikoli zmogle, ker je nam to težko, za vse ostale pa je tako enostavno. Poporodno obdobje je prevečkrat idealizirano kot obdobje neizmernega veselja in sreče, zato ženske še toliko teže spregovorijo o resnih težavah, ki se lahko pojavijo.
Poporodna otožnost
Povsem običajno je, da se prvih nekaj dni po porodu ženska počuti otožno. Vzrok je verjetno v nenadnih in intenzivnih hormonskih spremembah po porodu, navadno tretji do peti dan, lahko tudi v prvih nekaj tednih po porodu. Razpoloženje hitro niha, pojavijo se tesnoba, jokavost, razdražljivost, nemir, večja občutljivost, motnje spanja, spremembe apetita, utrujenost. Poporodna otožnost največkrat mine sama v nekaj dneh, tednu ali dveh, brez zdravljenja.
Spominjam se, da sem po porodu obeh fantov poleg nepopisne sreče čutila tudi strah in negotovost.
Poleg tega, da so mi dojke zrasle v neslutene razsežnosti in so se mi zdele prav groteskne ob mali novorojenčkovi glavici in poleg tega, da se mi je zdelo, da je moje telo nedoločljive oblike, me je pri prvem skrbelo, ali bom dobra mama, kako bom vse zmogla in zelo me je skrbelo ali bom lahko dojila. Pri drugem teh skrbi ni bilo več toliko, ker sem imela za sabo že izkušnje s prvim otrokom, me je pa skrbelo, kako se bo prvi navadil nanj, ali ga bom lahko imela tako rada kot prvega.
Poporodna depresija
Pri nekaterih ženskah občutki žalosti, izčrpanosti in tesnobe trajajo dlje in so močnejši kot pri poporodni otožnosti.
Dejstva o poporodni depresiji oziroma na kaj mora ženska in njeni bližnji biti pozorni:
- poporodna depresija se izrazi 4 do 6 tednov po porodu, lahko tudi pozneje v prvem letu po porodu. V različni intenzivnosti se pojavlja pri 8 do 20 odstotkih žensk po porodu. Vzrok je navadno preplet različnih dejavnikov.
- najpogostejši občutki ženske s poporodno depresijo so obup, nemoč, nevrednost, pomanjkanje volje in veselja, lahko se pojavijo motnje koncentracije, pozabljivost, občutki krivde, zmanjšan apetit, odpor do hrane ali prenajedanje.
- pogosto se pojavlja umik od ljudi, izguba veselja in zanimanja za stvari ter aktivnosti, ki so jo včasih veselile, izguba energije, utrujenost in izčrpanost, zmanjšano zanimanje za spolnost.
- pojavijo se lahko negativne misli glede otroka, prevelika skrb zanj ali pa izguba zanimanja zanj, motnje spanja, neodvisno od otrokovega prebujanja.
Večja verjetnost da se bo poporodna depresija pojavila je:
- če je ženska ob porodu mlajša od 20 let, če je bila nosečnost nenačrtovana ali neželena,
- če je imela ženska razpoloženjske motnje, depresivno ali anksiozno stanje že pred nosečnostjo,
- hujši stresni dogodek med nosečnostjo (bolezen, smrt ali bolezen bližnje osebe),
- težak ali prezgodnji porod, bolezen ali prizadetost otroka,
- slab partnerski odnos, finančna stiska, pomanjkljiva podpora družine, prijateljev, okolice.
Zelo pozorni moramo biti, če je ženska v preteklosti že poskušala narediti samomor. Če so občutki žalosti ali potrtosti močni, trajajo večinoma ves dan, vsak dan vsaj dva tedna, je treba poiskati psihoterapevtsko in zdravniško pomoč. Matere, ki razmišljajo, da ni več vredno živeti, imajo samomorilne misli ali namere, misli, da bi škodovale otroku, potrebujejo strokovno pomoč takoj.
Preberite še: Kako lahko po porodu poskrbim zase?
Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana sociologinja in specializantka integrativne relacijske psihoterapije Ana Debevec. Če bi se radi naročili na individualno psihoterapijo ali me kaj povprašali, lahko stopite v stik z mano preko moje spletne strani psihoterapija-kranj.si. Psihoterapijo izvajam v Kranju in v Ljubljani.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?