"Vam je popolnoma vseeno," mi je zabrusila skozi rahlo paro, ki se je vila iz njenega zelenega čaja. "Vi samo pridete z erekcijo in vas nič ne briga. Ženske pa se obremenjujemo s tisoč stvarmi, od tega, kako smo videti, kaj si mislite o našem telesu, kaj si mislite o našem perilu, ali smo dobro depilirane – tisoč stvari nam gre po glavi."
Za ta plaz informacij sem si bil popolnoma sam kriv, ker sem nekih deset minut prej, preden se je prijateljica predala kritiškemu monologu, le vprašal, zakaj se ženske pri seksu tako obremenjujejo s stvarmi, za katere moškim sploh ni mar. Ker jih preprosto ne opazimo.
A ker se je debata obrnila v drugo smer, češ da moški pred intimno zabavo resnično iztočimo vso kri iz možganov naravnost v penis in smo do težko pričakovanega vrhunca po njenih besedah le še robotizirani vibratorji na dveh nogah, je bilo prav, da sem jo poskusil vsaj nekoliko popraviti v njeni očitno zmoti.
Da smo moški brez skrbi pred in med seksom je namreč popolnoma napačno mišljenje.
Še tako bežno snidenje nekje na nekem grškem otoku, z neko popolnoma anonimno avstrijsko turistko, ki je po eni noči koktajlov in slabih odločitev skoraj zagotovo ne bomo več videli, nam v misli prikrade vsaj nekaj osnovnih skrbi, ker noben moški, ki se kolikor toliko spoštuje, ne želi, da bi katerakoli ženska iz postelje z njim odšla s slabim mnenjem.
Kaj so torej skrbi, s katerimi se moški ukvarjamo pred in med seksom?
Kaj pa, če bo seks slab?
To je bržda najbolj pogost in obenem najbolj realističen strah, ki se mu večinoma ni mogoče izogniti. Strah, ki nas preganja predvsem na začetku razmerij, ko je še vse neznano in se bližnji stiki že nekaj časa pripravljajo k temu, da se bo nekaj vendarle zgodilo.
Vsa pričakovanja, ki so vodila do tega trenutka, se lahko nemudoma razblinijo, če je seks potem katastrofalno slab. Saj se včasih moški norčujemo, da je slab seks še vedno boljši kot nič seksa, a je to bolj ali manj le duhovita floskula, ker v resnici nam nič ne uniči duše bolj kot slabo opravljeno delo v postelji.
Kaj pa, če nič ne bo delovalo?
Ko je enkrat nekdo na glas izrekel besedno zvezo 'erektilna disfunkcija', se je o nedelujočih moških udih začelo na široko pisati v vseh medijih. Kar je po eni strani seveda spoštljivo, po drugi strani pa so vse te informacije, številke in grožnje prestrašile še vse tiste moške, ki prej sploh niso vedeli, da se kaj takšnega lahko pripeti.
Zdaj hodimo v posteljo s tem novim strahom. Da se morebiti enkrat naše najpomembnejše orodje odloči, da ne bo več sodelovalo. Ta strah je univerzalen in še kako boleč – ker nedelujoč penis pomeni, da celoten koncept seksa odpade in da ima on obenem morda še resen zdravstveni problem. Ta strah je verjetno bolj uničujoč, kot njena skrb, če so se ji morda razmazala ličila.
Kaj pa, če jo zmoti karkoli telesnega?
V uvodnih fazah novega razmerja, z dekletom, pri katerem si še vedno poskušamo zgraditi ugled in spoštovanje, želimo tudi v postelji biti kar čim bolj gosposki. Kar je zelo težko, če se začnemo nekje sredi intimnih aktivnosti pretirano potiti ali pa, če med sopihanjem zadehti po svinjski ribici, ki smo jo nespametno naročili skupaj s šobsko solato s čebulo ali pa, če res ni naš dan, nam neposrečeno uide kakšen ritni vetrc.
Ta strah izvira iz dejstva, da se moški še kako dobro zavedamo izgube nadzora nad osnovnimi funkcijami, ko enkrat možgani preklopijo v 100% koncentriran užitek. Problem je le, da bolj ko se poskusimo osredotočiti na to, da se ne bi potili in da se nam ne bi spahovalo iz katerekoli odprtine že, bolj se običajno zdi, da telo želi iz čiste nesramnosti narediti ravno nasprotno.
Kaj pa, če imam napačne spodnjice?
Ker tudi moškim ni vseeno. Predvsem zato, ker imamo neko kronično navezanost na spodnjice in jih običajno zavržemo šele, ko niti več ne vemo, kje se luknja za eno nogo začne in kje konča. Zato se lahko včasih spozabimo in navlečemo spodnjice, ki niso najbolj reprezentativne in nas potem zaskrbi, kako bodo videti tam na tleh naše ali njene spalnice, ponošene in uboge.
Kolikor so moškim spodnjice zadnja briga v življenju, pa tik pred seksom z novim dekletom vsekakor nihče ne želi, da se njegova seksualna identiteta začne z grdimi, dotrajanimi, in če je usoda res kruta, še malce umazanimi spodnjicami.
Kaj pa, če umrem?
Ja, vsekakor se sliši bedasto, ampak nekateri moški resnično mislijo na vse morebitne neprijetne scenarije. Resda smrt med seksom ni najslabši način, kako bi se lahko poslovili od tega sveta, a kaj, ko je potem naše golo telo vsem na ogled in postanemo šaljiva zgodba vseh, ki so nas preživeli.
Sicer se mlajšim žrebcem ta strah zdi popolnoma iracionalen, a starejši smo, bolj se zavedamo omejitev naše lastne telesne kondicije – in ker smo nazadnje skorajda omedleli, ko smo tekli po stopnicah nazaj v stanovanje, ker smo pozabili ključe, nas kakopak začne skrbeti, ali naše telo lahko zdrži toliko intenzivne akcije naenkrat.
Tekst: Darjo Hrib. Foto: Sutterstock. Članek je bil objavlen v reviji Lisa. Nova številka v prodaji od 3. 11. 2016. Preverite na Facebook Lisa.
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"