Slovenci potrebujemo spravo

26. 9. 2013 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Slovenci potrebujemo spravo

Slovenci smo sami sebi največji sovražniki. Ne potrebujemo zunanjega agresorja, manipulacij ali obetov grožnje, saj znamo sami sebi narediti največ škode. Kakšno neverjetno zapravljanje energije, časa, ljubezni, človeških potencialov, da se moramo predalčkati in se deliti na črne in bele, leve in desne, zgornje in spodnje, rumene in zelene ali pa obsojati mavrične barve.

Če nisi naš, si njihov, torej takoj označen za sovražnika. Trop ovc mora skupaj držati, kajne? Pa si ovčice izberejo nekoga, ki ima sindrom večvrednosti, zna uveljaviti avtoriteto ter zahtevati svoje in doseže, da mu ovčke slepo sledijo, pa čeprav v prepad, ki se mu vodja tropa seveda premeteno izogne.

Drugi spet ribarijo v kalnem, menda iščejo in lovijo ribe, a v resnici na miru in zelenju tuhtajo, kako pretentati drugo stran, pa čeprav je to samo tečen sosed, ki ob šestih zjutraj na vso moč sortira odpadke v ustrezne kontejnerje in s tem povzroča nesprejemljiv hrup.

Ko enkrat zapadeš v letargično stanje črnogledosti in pesimizma, ti ne more več pomagati niti bog, kaj šele kaka politična stranka, vodja te ali one struje, usmeritve ali barve. Ne, pomagaš si lahko sam v krogu svoje družine in prijateljev, torej socialne mreže, ki jo posamezniki pletemo dolga leta. Sliši se 'ofucano' in dolgočasno, ampak če ne bomo strnili vrste vsi skupaj in se nehali ločevati na prave in neprave, bomo celo imeli potencialno možnost, da potegnemo svoj triglavski voz v smer, ki nam bo dala novega vetra, optimizma, volje in želje premagati sami sebe. Ko bomo prenehali z repom podirati, kar ustvarjamo z glavo, smo že skoraj dosegli začetni nivo preobrazbe. Sploh če bomo kolektivno ozavestili, kako smo pomembni, posebni, kreativni in sposobni, ne samo hlapčevsko delovni, in se dičili s tem, koliko sr*nja še prenesemo. Ker ga namreč ne več!

Kam je izginila mladež s svojim ustvarjalnim nagonom? Verjetno je bil ubit na poti odraščanja, saj vsakdo, ki le malce štrli iz sivega povprečja, je moral takoj dobiti nalepko nebodigatreba, stigma se je nalepila mimogrede in le izjemno močan posameznik s samozavedanjem, kako poseben in čudovit je, je lahko te pritiske okolja preživel. A tudi on je bil ogrožen v srednjih letih, ko je moral pihati v isti rog, da je kaj dosegel na profesionalnem področju. Vemo, da je kreativno razmišljanje pogoj napredka in vizije nas vodijo na nova, še neraziskana področja. Vse preostalo so samo patetični izgovori.

Danes sem jezna na nas same, da smo se pustili prepričati obljubam naše politične elite in medijev, da smo zgodba o uspehu. To hišico iz kart dandanes taisti uspešno podirajo in radirajo, ker jim ustreza narod (morebiti pa smo še vedno na stopnji ljudstva?), ki ne upa dvigniti glasu in se postaviti za sebe. No, a ste prepoznali svoj osebnostni vzorec? Ne znate se postaviti za sebe v osebnem življenju, kako boste šele razmišljali s svojimi možgani, če so vam jih oprali v šoli, službi, družini, okolju. Če ste želeli preživeti v malomeščanski miselnosti našega slovenstva, ste morali glavo skloniti in hrbtenico upogniti. Pa saj sem jo tudi sama mnoga leta, a enkrat je pač dovolj, kaplja je padla v preveč poln kozarec.

Ste se prepoznali v kateri zgoraj opisanih primerov in zgodb? Seveda je vsaka podobnost namerna, ker živimo v genetskem bazenu dveh milijonov duš, kjer smo si tako rekoč vsi v žlahti. Kako smo že rekli na začetku? Da smo sebi največji sovragi.

Zdaj, ko to vemo in smo lekcijo usvojili, a bi, prosim, začeli stopati skupaj kot en civiliziran in v modernem času razvit narod s kolektivno zavestjo zavednega človeka, ne pa maloumnega hlapca, s skupno vizijo in ciljem: imeti se vsi skupaj odlično in tako vzgajati tudi naše otroke. Pa brez jamranja, lepo vas prosim, češ, kako je to nemogoče doseči, ker so razmere kritične, nevzdržne, kriza je, recesija nas tolče in najboljše, da kar vsi pomremo. Bodimo zmagovalci! In ne poraženci življenja!

Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na družabnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.

Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si.

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek