Sreča je v nas samih

Včasih se vprašam, zakaj toliko ljudi stremi po več in še več in največ? K vedno novim in višjim ciljem in nikakor ne zmorejo biti zadovoljni s tistim, kar imajo.

Kako si pa ti naravnana? Kako srečno se počutiš? Menim, da je sreča v nas samih in da harmonijo najdemo le, če smo čim bolj v ravnovesju.

Res je, da nas pogled vnaprej, naše želje in sanje ženejo dalje, a nenehno hlepenje po več nam hkrati tudi onemogoči, da bi bili hvaležni za to, kar že imamo (o hvaležnosti sem pisala v enem od prejšnjih zapisov), in da bi preprosto sprejeli življenje takšno, kot je.

Včasih si moramo na primer zlomiti roko, da se za trenutek ustavimo in pomislimo na to, kako nam je lepo in da bi bilo dobro, da se malce ustavimo. Zato moramo najti ravnovesje med imeti velike cilje, a hkrati uživati v življenju, ki ga imamo. Kako? Danes prvih pet.

Biti hvaležen

Vsak dan in vsak trenutek bodimo hvaležni prav za vsako malenkost, ki jo imamo, in za to, kar smo v življenju. Vsako večer se zahvalimo v mislih in srcu za lep dan, za sonce, za prijatelje, za službo, za zdravje, za smeh. Pa bo kdo rekel, nič od tega nimam. Le za kaj naj bom hvaležen? Vedno se najde nekaj, za kar lahko rečemo hvala! Vsaka pozitivna misel, pa naj bo še tako drobna, k sebi pritegne še več pozitivnega. Potrudi se in vsak dan reci hvala vsaj za eno stvar.

Naj upanje umre zadnje

Včasih kar vržemo puško v koruzo. V mislih mi za vedno ostaja rek Vesne Vuk Godina: Puško lahko vržem v koruzo jutri. In to me ohrabri vedno, ko sem na dnu. Sprejeti stvari takšne, kot so, pomeni, da preprosto dojamemo, da je tako najbolje za nas, kar pa ne pomeni, da ne bi moglo biti bolje. Ko pa se vdamo in dvignemo roke, pomeni, da bomo v slabi situaciji vztrajali, da se ne bomo nikamor premaknili, da bomo le jamrali in prevzeli vlogo žrtve. Kadar sprejemaš, puščaš prostor in možnost za obilje, da vstopi v tvoje življenje, kadar pa se vdaš, zapreš vsa vrata in ne pustiš, da bi stvari postale boljše.

Sestavljanka ima nešteto koščkov

Življenje je vrtiljak in ena velika sestavljanka. Vselej iščemo delček za delčkom, kar je čar življenja. Nenehno iskanje nas poganja in žene dalje, zaradi tega se razvijamo in rastemo. Za vsakim koščkom, ki ti še manjka, hodi počasi in z užitkom. Naj bo zbiranje in iskanje koščkov sestavljenke, ki se ji reče življenje, takšno, da ne bo usmerjeno niti v preteklost niti predaleč v prihodnost. Živi za vsak trenutek. Za vsak košček.

Kaj nam je storiti?

Smejmo se. Zadihajmo. Prepustimo se toku življenja in sprejmimo to, kar imamo. Zaupajmo, da bo vsak košček najden ob pravem času in da bo našel mesto v naši sestavljanki. Vsako vprašanje bo dobilo svoj odgovor, ko bomo za to pripravljeni in tako bomo lahko uživali v svoji sreči. Zatorej je treba, da uživamo trenutek za trenutkom, da smo srčno hvaležni za vse, kar imamo in kar smo! Čeprav vedno iščemo izgubljene koščke, na koncu ugotovimo, da je tudi brez teh koščkov naše življenje popolno in da smo popolni tudi mi sami.

Sprejeti sebe

Kadar sprejemamo in se ne vdamo, pomeni, da vselej delamo na sebi. Tako imamo vedno raje sebe, spoštujemo sebe in se cenimo. Takrat preprosto ugotovimo, da tudi takšni ljudje prihajajo v našo sestavljanko, košek za koščkom. Sestavljanka je lepa in mi smo srečni in počutimo se odlično. Sprejeti torej pomeni sprejeti sebe v celoti, točno takšne, kakršni smo, in hkrati pomeni sprejeti tudi lastno življenje. To je včasih težje, kot izmikati se. Kadar se izmikamo in si lažemo, takrat se podzavestno vdamo. Kadar sprejmemo, takrat pravzaprav najbolj napredujemo. Lahko zadihamo s polnimi pljuči in čutimo vsak košček, kot dar, ki nam ga namenja življenje. To pa je pravzaprav lepota sestavljanke, mar ne?

Kako si pokažemo, da nam je mar za lastno srečo? Predvsem tako, da si vzamemo čas zase, kako skrbimo za svoje počutje in zdravje, komu in čemu posvečamo pozornost in predvsem kako zadovoljni in hvaležni smo za to, kar imamo. Izbira je tvoja. Moja. Naša.

AUDEA – agencija unikatnih doživetij Agencija.audea@gmail.com www.facebook.com/agencija.audea