Informacije, ki nas obkrožajo na vsakem koraku, od nas zahtevajo, da smo popolni. Ko odpremo kakršnokoli revijo, v nas skoči podoba prelepih deklet in žensk pa tudi moških, ki so v svoji retuširani natisnjeni podobi videti božansko in brez napak.
Z reklamnih panojev zrejo v nas lepi ljudje, ki prodajajo bolj ali manj nepotrebne izdelke. Skratka, vse je popolno. In naši otroci so prek takšnih podob in medijev vzgajani v vedenju, da boš lahko uspel le, če boš dovolj lep in popoln in privlačen.
Ker pa smo realni ljudje iz mesa in kosti in nekaj milijoni živčnih povezav nepopolni, je diskrepanca med podobo, kakršna naj bi bila, in realnim videzom velika oziroma za nekatere nepremostljiva.
Na debelo služijo lepotni kirurgi pa kozmetični saloni, v katerih za nekaj denarja dobiš kuro strupa v čelo in smejalne gubice, da si videti baje mlajši. Seveda ima vsakdo pravico odločati o lastnem telesu in videzu, a kot lahko že razberete, sem sama zagovornica tega, da starost nosi poleg bolj ali manj vidnih in globokih gub pa kakšne kilce sala več tudi modrost, izkušnje in to, da ti je že rahlo vseeno za to, kaj si drugi mislijo.
A kot rečeno, če hočemo biti popolni (no, kaj pa to sploh je in kdo o tem odloča?), moramo sebe zatreti in se ukalupiti v zahtevane gabarite zunanje lepote in kreposti, ki naj se vidi navzven. Pa se pri tem sprašujem, kaj se v notranjosti, v srčku, v duši teh ljudi dogaja. Zakaj je treba za veliko ceno tvegati, da izgubiš sebe in svojo osebnost, pa tudi zdravje, da le ustrežeš drugim in temu, kakšen moraš biti, da si sprejet med drugimi.
Zakaj nismo sami sebi najboljši in najlepši? Zakaj se primerjamo z drugimi? Navsezadnje to tako ali tako ni možno, saj smo vsi mi enkratni in neponovljivi, unikatni v svoji genetski prepletenosti in v tem, kako vidimo okolje in kako nanj odreagiramo. In zakaj bi si želeli biti podobni neki filmski ali glasbeni zvezdi? In potem listam tračarske revije, ko sem na pedikuri, in se režim fotkam filmskih div, ki imajo vse enake ozke noske in na enak način držijo roke v pasu, ko pozirajo morju fotografov na rdeči preprogi. Pravzaprav je žalostno.
Torej, kdo je popoln človek? Za mene je popolna tista oseba, ki se zaveda svojih atributov in zna z njimi živeti. To so lahko lastnosti osebnosti in karakterja ter privzgojene ali kulturno pridobljene lastnosti, ki delajo posameznika sočutnega, a samosvojega, samozavestnega v svoji enkratnosti in ustvarjalnega v odzivih. Taka oseba želi skozi celotno bivanje tukaj in zdaj pridobivati široka vedenja in je razumevajoča do drugačnosti drugih, ki ne sodi in ne obsoja, temveč s primerno kritično distanco ve, kaj je za njo primerno in zdravo ter čemu se je treba izogibati.
Tukaj mislim tako na hrano, aktivnosti in zdravo življenje kot tudi na odnose in njihovo (ne) toksičnost. Radovednost je naslednja lastnost, ki krasi popolne ljudi po mojem merilu. Pa to, da so v središču sebe, da so sami sebi osončje v tistem najbolj žlahtnem smislu. Pa saj veste, ko imaš sebe rad, imaš lahko tudi druge in jih ceniš ter spoštuješ. Popolni ljudje vedo, kdo so, kaj je smisel njihovega bivanja tukaj in zdaj, zavedajo se svoje minljivosti in tega, da so najlepši in najboljši točno takšni, kot so.
Uh, tehle zahtev po popolnosti sem naštela kar precej, kajne? In ker sem v uvodu napisala, da popolnih ljudi ni, se ponovno sprašujem, zakaj bi sploh bilo treba biti popoln. Menim, da naj vsakdo od nas oblikuje lastno videnje, kako naj bo do sebe, svojih bližnjih, skupnosti in okolja ter narave najboljši, pa se bo kar krepko približal pojmu popolnosti. To, da bi želel posnemati nekoga drugega, pač ni popolnost. Je le plagiat. In najlepši in najbolj popolni smo takrat, ko smo pač enostavno takšni, kot smo.
Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar Pucko, ki vodim projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva sem na tel.št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si. Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.
