Zakaj očetje (običajno) ne marajo izbrancev svojih hčera

Zakaj očetje (običajno) ne marajo izbrancev svojih hčera (foto: Profimedia) Profimedia
14. 12. 2017 Vir: liza.aktivni.si

Naslednje vrstice niso osnovane na osebni izkušnji ali pričevanju kakšnega zagrenjenega očeta, bentečega nad vprašljivim intimnim kandidatom, ki ga je hčerka privlekla v svoje življenje.

Gre za nabor bolj ali manj potrjenih dognanj, ki iz različnih perspektiv poskušajo potrditi, da bi fantiče v svežih razmerjih, ki bodo za prihajajoče praznike morebiti celo prvič spoznali njene starše, njen oče verjetno raje brcnil v obraz kot pa jim stisnil roko. K sreči imamo relativno solidno razvito civilizacijo in se to ne dogaja pogosto, a poglejmo, zakaj se v resnici tako pogosto govori o očetovski zaščitniški drži do svojih hčera in posledičnem neodobravanju njenih romantičnih izbrancev.

Novi moški je vsiljivec

Oče v družini vedno velja za alfa samca. To je sicer nekaj, kar se zdi smiselno ob ogledu kakšnega dokumentarca o šimpanzih, a v resnici večjih odstopanj pri naši vrsti na tem področju ni. Kot vrsta smo razvili socialne strukture, ki so danes značilne za vse primate – in tudi za ljudi. Živimo namreč v večjih socialnih skupinah, v družbah. Če je nekaj evolucijskih stopničk nazaj ta struktura pomagala, da nismo izumrli kot rutinska večerja mimoidočim zverem, se je skozi čas ta formacija pri ljudeh ohranila predvsem med posamezniki, ki jih povezujejo družinske vezi. In v tej celici je moški, oče, prevzel vlogo alfa samca.

Ta alfa samec je danes morda dvometrski silak z zaporniškimi tatuji ali pa anemični računovodja z ojačano dioptrijo – ne glede na videz, oče v družini vedno zavzame vlogo alfa samca. Je vodja doma in skrbi za svoje otroke. Odkar je osnoval družino, skozi leta odraščanja svojih otrok, on ostaja v tej vlogi, četudi mogoče tega na zunaj ne izraža. Potem pa nekega dne njegova najstarejša hčerka pripelje domov svojega novega fanta. V novo odkritih svoboščinah začne ignorirati varnostna opozorila svojega očeta, neposlušno se prepušča svojemu dragemu in ta se vedno pogosteje mota po domu in okolici omenjenega alfa očeta.
V živalskem kraljestvu bi oče kot alfa samec z glasnim rjovenjem pregnal nadobudnega vsiljivca, ker pa živimo v kraljestvu uvidevnosti, razumevanja in Ikejinih mizic, mora oče preprosto sprejeti, da njegove hčerka odrašča in da so ti rutinski vsiljivci zdaj tu in tam tudi v njegovem osebnem prostoru, pa čeprav nekje globoko v sebi skriva neprijetne občutke ogroženosti in strahu, da bo izgubil svoj alfa položaj.

Novi fant odraža očetove neuspehe

Presrečni fant, prepričan, da je zadel na jackpotu ljubezni, se torej pojavi na vratih doma svoje nove izbranke. Z urejeno pričesko, počesano na prečko, s srajco, zataknjeno za hlače, in v 'ta finih' športnih copatah, da bi na njene starše naredil kar najboljši vtis. A v očeh njenega očeta je vse to spregledano. On v iskrivem mladeniču vidi le odsev svojih neuspehov.
Razlog ni v tem, da ima novi fant najnovejše superge Nike, oče pa okoli hodi v prejšnjem modelu crocsov in je zato beden in pozabljen v času, ampak deloma v dejstvu, da smo moški programirani, da v mlajših različicah vidimo svoje tekmece, deloma pa zato, ker nas mlajše verzije moških spomnijo na naša lastna obžalovanja. Vsak moški srednjih let ima namreč nekaj obžalovanj zaradi neizkoriščenih teh ali onih priložnosti v mladostniških letih, ko je imel še vse življenje pred seboj in ogromno načrtov v glavi, pa na koncu niti pol tega ni realiziral. Potem pa se pred njim pojavi mladenič, ki ogroža nedolžnost in čistost njegove hčerke, poleg tega pa ga še spomni na to, kako je bilo, ko je bil on še v tistih rosnih letih in kaj vse je v tem času zamudil.

Ta občutek ni izoliran samo na očete, ki v mladih letih niso postali milijonarji, potovali po svetu in ustanovili lastne rokerske založbe, ampak je sodeč po raziskavah univerzalen za več ali manj vse moške, ko pridejo v stik z mlajšimi moškimi, tudi na delovnem mestu ali pri hobijih.

Instinkt mu veli, da jo zaščiti

Že pregovorno zaščitniški odnos očetov do svojih hčera je verjetno vsem zelo dobro poznan. Očetje so do hčerk izredno zaščitniški, veliko bolj kot do sinov. Varujejo kot punčico svojega očesa, jo ščitijo in cenijo. Do tu nič novega. Potem pa spoznamo t. i. Westermarckov efekt, sicer poznan tudi kot obrnjeni seksualni odtis. V psihologiji se na podlagi dognanj finskega antropologa Edvarda Westermarcka ta pojav razlaga kot hipotetični psihološki učinek, prek katerega ljudje, ki živijo skupaj v tesnih gospodinjskih odnosih, v začetnih letih življenja drug do drugega izgubijo občutek seksualne privlačnosti. Iz tega izhaja ena od razlag za tabu incesta in obenem tudi razlog, zakaj oče mladega izbranca svoje hčerke ne vidi kot spolnega tekmeca, ampak kot nepridiprava z nečistimi mislimi, ki želi oskruniti njegovo predrago hčerko.
V skupnih celicah se namreč pri očetu v odnosu do hčerke zgradi neka druga vez – zaščitniška. In ta zaščita, ki jo očetje čutijo, jih usmerja ravno proti tistim, ki do hčerke pristopajo z bolj grešnimi ambicijami. Zato moški, če gospodu Westermarcku lahko verjamemo, nove partnerje svojih hčera vedno naprej vidijo kot sovražnike, pred katerimi morajo zaščititi svoje krhko dekletce.

Kaj bo rekla mama?

Znanstvenih teorij, ki bi potrjevale to zadnjo točko, ni, ampak se celotna hipoteza razvija iz McClintockovega efekta, ki je ženskam znan pod nazivom menstrualne sinhronizacije. Gre za še en nepotrjen proces, po katerem naj bi ženske, ki živijo skupaj, doživele sinhronizacijo svojih menstrualnih ciklov. To naj bi se po študiji iz leta 1971 dogajalo tudi med mamami in hčerkami, posledično pa se je iz tega razvila še ideja, da se s tem med mamo in hčerko uskladi tudi telesna kemija. Temu primerno so mame običajno veliko bolj razumevajoče do hčerkinih romantičnih odločitev, bolje razumejo hčerkina doživljanja te mlade ljubezni in se obenem tudi same velikokrat fascinirajo nad izbrancem, če je hčerka sama nad njim zelo navdušena.

Kje potem nastopi težava z očetom? Ravno zato, ker se mama po tej domnevni sinhronizaciji veliko bolj angažira v hčerkin novi odnos, atov upehani romantični doprinos do mame nenadoma postane še bolj izrazit. Medtem ko hčerka od svojega mladega fanta dobiva prisrčne komplimente, čokoladne bombone in gigantske plišaste živali, mama opazuje vse to romantično navdušenje in strast, kar pa jo le spomni, da so romantične geste njenega dolgoletnega partnerja te dni le še trenutki, ko jo uščipne za ljubezenske šlaufke na trebuhu ali pa potreplja po zadnjici, ko se zamenjata pod prho.  In moški v tej zgodbi dobro ve, da se bo ženina na novo prebujena navdušenost nad mlado zaljubljenostjo vrnila k njemu kot boleč bumerang, poln očitkov, negodovanja in kritik.

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri