Rednemu bralcu te rubrike se je po dobrem letu morda zazdelo, da je treba v tej naši ljubi deželici odšteti kar nekaj denarcev že za vsak kanček adrenalina. Resnično, edino za zrak, ki ga dihamo, še ni treba plačati. Se res ne da dobiti poceni ali celo zastonj adrenalinske zabave? Hja, lahko na cesti mimoidoče lepotičke prijemate za obline in potem uživate v nekajmetrskih sprintih, ko vas vse ogorčene preganjajo, a v tem bi užival le malokdo. Mi smo za vas pripravili nekaj boljšega: preživetje v naravi.
Sodobni taborniki tovorijo s seboj na izlete vse mogoče: nož, šotor, hrano, vodo, sol, sladkor, zdravila, ogenj, kup dodatne obleke, zraven pa še nekaj malega denarja, “za vsak slučaj, če bi šlo kaj narobe”. Če katera od teh stvari manjka, so težave velike.
Pogumnejši zdržijo brez nje, za druge je izleta konec. Kaj pa, če bi se na recimo dvodnevni potep v naravo odpravili zgolj z nožem, dvema paroma nogavic, nekaj plastičnimi vrečkami in veliko dobre volje?
Najpomembnejša je voda
Naša ekipa se je na preživetje odpravila v neimenovano grapo nekje v okolici Cerknice. Plitek in kar širok potoček je šumel po njej in nam zagotavljal neomejeno pitne vode, kar je pravilo številka ena pri preživetju v naravi. Vsakdo ve, da lahko človek brez hrane zdrži veliko dlje kot brez vode.
Zatorej se tudi vi odpravite v bližino kake reke, potoka ali drugega izvira vode, sicer boste morali paziti na vsako kapljo. Še opozorilo: če je le možno, ne pijte vode, ki teče skozi gozd. Zaradi odpadlega in gnijočega listja vsebuje snovi, ki jih vaš želodec ne bo preveč vesel.
Večji potoki in reke imajo še neko drugo lastnost: ribe in rake. Rečni raki so v Sloveniji že redkost, a v kakem res divjem studencu se jih še vedno da najti. So mojstri kamuflaže, zato jih je težko opaziti, toda zelo lahko ujeti. Pomagajte si s preprostim trikom: ujemite žabo, jo razrežite na kose in pustite v mirnem tolmunu.
Raki se bodo zbrali za gostijo in brez težav jih boste polovili. Kaj pa ribji zajtrk? Nič lažjega! Naredite jez, da se ustvari tolmunček. Ko se bo v njem nabralo dovolj rib, naberite gomolje ciklame, jih narežite in zmečite v vodo. Ciklamin sok namreč ribam tako napihne mehurje, da uboge ribice kar pomeče na površino vode, kjer jih boste brez težav polovili.
Popolni jedlnik
Ob vodi zelo rade rasejo rastline iz družine kukavic. Poiščite tisto, ki ima več centimetrov dolg podolgovat vijoličast cvet. Ko oveni, postane podoben pšenici.
Gomolj te rastline je odličen nadomestek krompirja. Poiščite tudi grm, ki ima dolge, podolgovate liste, nekoliko podobne kostanjevim. Plod tega grma so modre in rdeče kroglice, ki posušene in zdrobljene dajejo dobro moko. Zato se tej rastlini reče mokavec.
Mokavec je tudi goba, zelo podobna sirovki, le da je popolnoma bela, Tudi iz nje se da narediti krasno moko. To zmešate z vodo in na vročih kamnih ali pepelu pečete kruhke. Za boljši okus lahko zraven narežete jabolka, borovnice ali kaj drugega.
Nadomestek krompirja je tudi rastlina smrdljivec, ki prav tako raste ob vodi in je na zunaj podobna velikim listom navadnega regrata. Avtor članka je ob zaužitju te rastline zavoljo okusa sklenil, da raje “guzne” od lakote, kot pa da bi živel od take zelenjave. Kot solato si lahko omislite gozdno deteljico, ki je je povsod polno in je nabita z vitaminom C. Na to namiguje tudi okus, ki je prav prijetno kisel.
Tudi mlado listje bukve je polno vitamina C. Kot nadomestek korenja naj vam služijo stebla repuha in lapuha, rastlin, ki sta stalna spremljevalca obcestnih potokov. Njuni listi so zelo podobni lokvanju.
Za lažje življenje
Ogenj je bil vedno eden najboljših človekovih prijateljev in zaveznikov. Danes vzameš s seboj vžigalice ali vžigalnik in že ga imaš. Lahko pa poskusite z malo drugačnim trikom: na suho travo ali kako drugo rahlo netivo vsujete nekaj hipermangana (vijoličasta snov, ki se jo da dobiti v lekarni), nato pa čez nekaj kapljic antifriza.
Zadeva se bo silovito vžgala sama od sebe. Ko je ogenj še majhen, naložite nanj grmado majhnih polen in nato nanje pritisnite z dlanjo. Tako povečate temperaturo ognja, z lahnim pihanjem pa spodbudite njegovo gorenje. Tudi ponoči imejte ogenj prižgan, da bo odganjal divje živali.
Drugi največji zaveznik v naravi je vrv. Poiščite rastlino volčin. Podobna je bršljanu, le da raste po gozdnih tleh. Nad tlemi je le približno 20 odstotkov rastline, preostalo je korenina.
Lubje te rastline je tako močno, da ga ne pretrga noben junak. Enako dolge kose tega lubja spletite v kitko in dobili boste vrv, da je ni močnejše. Vendar pozor: volčin je zelo strupen, zato si po delu takoj umijte roke. Požvečite malo tega lubja in čez dve uri se ne boste več zbudili. Če si boste med spletanjem vrvi pomencali oko ali segli v usta, vas bo peklo še vsaj dva dni.
Hladilnik je naprava, ki naj bi obstajala samo v civilizaciji. To ni popolnoma res, saj ga lahko naredimo tudi v naravi. Skopljite globoko jamo in jo popolnoma obložite s količki tako na tesno, da med dvema količkoma ne bo niti za ped prostora.
Količke nato obložite z ilovico, na dno jame pa položite kamne. Količki bodo vlekli vlago iz zemlje in jo oddajali ilovici, ki bo zaradi tega vedno vlažna in ne bo razpokala. Na kamne položite hrano, ki bo ostala sveža še mnogo dni.
Konec dober, vse dobro
Vse je seveda odvisno od vremena. Priporočamo vam, da se odpravite na preživetje poleti, ko so temperature tudi ponoči znosne, ali pa jeseni, ko je obilo hrane. Pozimi ali spomladi pojdite takrat, ko boste že vsaj malo izkušeni. Za začetek se odpravite za dva dni, potem pa stik z naravo podaljšujte.
Najprej se zadržujte v okolici kake vasi, potem pa se podajte globlje in globlje v divjino naše Slovenije. Ne pozabite vzeti s seboj prijatelja, ki vam lahko pomaga, ko stvari zares zaškripajo. In še nekaj: bolj malo se kopajte. Divje živali odganjajo ogenj, hrup in – neprijetne telesne vonjave.
Gregor Logar
Preberite si tudi ideje kam za vikend!
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
