25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Greste gor?

Greste gor? (foto: Urban Golob) Urban Golob
23. 2. 2006

Pretegovanje na primorskem soncu

Marec je Že pravi pomladanski mesec, posebno v krajih blizu morja. takrat se vedno več še napol zmrznjenih celincev pride odtajat na primorsko sonce, in tudi plezalci niso izjema. Najbolj zagrizeni sicer plezajo v primorskih stenah vso zimo, oni drugi, ki v pravi zimi raje uživajo na snegu, pa pridejo pretegovat svoje ude takrat, ko ima sonce nad Kraškim robom že pravo moč. Takrat se plezalci namnožijo po stenah približno tako kot šparglji, torej beluši, pod njimi.

Res se pogosto zgodi, da v stene Kraškega roba ali pa Istre za konec tedna zgrne množica ple­zalcev. Mnogim takšna gneča sicer ni všeč, toda vsakdo, kdor je kdaj potipal za skalo s plezalnimi ambicijami, ve, da imaš pri samem plezanju dovolj dela s samim seboj in z metrom stene okoli sebe. Vidiš naslednji oprimek in stop pred seboj, tako da vsi ljudje okoli tebe preprosto izginejo. Nekaj kvadratnih metrov skale postane za nekaj časa ves naš svet.

Koncentracija je že ena izmed sposobnosti, ki jih plezalec mora imeti, in to ne samo pri samem ple­zanju v steni, temveč tudi pod njo. Že večkrat se je namreč pripetila nesreča, ko so se ljudje pred vzpo­nom pozabili pravilno privezati na vrv … in padec v takem primeru ustavijo samo tla pod steno, kar pa je v najboljšem primeru precej boleče. Pogosto se takšne peripetije zgodijo prav zaradi velikega števila ljudi v plezališčih, sproščenega zabavanja, klepetanja in pomanjkanja zbranosti. Športno plezanje je sorazmerno zelo varen šport, toda da takšen tudi ostane, moramo upoštevati pravila.

V športnem plezanju so pravzaprav združene vse tiste prvine alpinizma, ki omogočajo uživanje. Ple­zalne smeri so praviloma kratke, potekajo v dobri skali in tudi za varovanje je dobro poskrbljeno. Na voljo imamo čisto plezalsko gibanje brez tistih dru­gih alpinističnih sestavin, ki so večini ljudi malo manj domače: dolgi dostopi do sten in sestopi, ne­varnost zaradi nenadnega poslabšanja vremena, krušljiva skala, slaba možnost va­rovanja in tako dalje. Veliko skrbi pri športnem plezanju torej od­pa­de. Morda najpomembnejša zna­čilnost športnega plezanja pa je, da si lahko poiščemo smeri takšne težavnosti, kot nam ustre­za. Če smo si zaželeli uživanja, plezamo lažje, če pa bi se radi “na­vili”, kot pravijo v žargonu pravi plezalci, pa izberemo težje smeri. V večini večjih plezališč je namreč široka paleta smeri, od lažjih do najtežjih. Prisluhnimo sebi in postreženo nam bo z užitkom.

Povsem zmotno je mišljenje, da morajo biti plezalci neznansko močni (čeprav nekateri tudi so), mišičasti in pravi silaki. Nasprotno, pri tem športu je naj­pomem­­-b­nejša tehnika samega plezanja, moč pa pridobivamo sproti, s sa­mim plezanjem. Bolj kot radiatorji na trebuhu nam koristita koordi­na­cija vseh štirih okončin in ob­ču­­tek za prijeme v skali. Že po nekaj gibih v steni vidimo, da na silo ne bo šlo. Mišice so sicer dobrodošle, toda plezanje zahteva njihovo upo­rabo na poseben na­čin, ki si ga pri­dobimo zgolj – s plezanjem.

Morda je na začetku še največ težav s prsti na rokah, ki pogosto niso dovolj utrjeni in močni, toda takšnega občutka nimajo samo za­četniki, temveč tudi izkušeni plezalci, če nekaj časa niso bolj intenzivno prijeli za skalo. Zato je treba začeti (svojo plezalsko kari­ero ali pa samo plezalsko sezono) počasi in postopoma. Večjih ne­pri­jetnosti tako ne bo, samo pri­jet­na utrujenost na koncu dneva bo prevevala telo. Ker pri plezanju delujejo vse mišice, se vam utegne pri pr­vih plezalnih izletih zgoditi, da boste staknili kak “mus­kelfi­ber” in morda od­kri­li kakšno mi­šico, za katero sploh niste vedeli, da ob­sta­ja. Plezanje je potemtakem do­brodošlo tudi za poznavanje ana­tomije človeškega telesa. Ne samo svojega, da ne bo pomote. Plezalke, zlasti tiste malce boljše, ki se že nekaj časa ukvarjajo s tem športom, namreč slovijo po “ge­šte­lih”. Ob skladnem plezalskem gibanju takšnega primerka žen­skega spo­la, odetega v oprijeto majčko in prav takšne hlače, veči­ni moških plezalcev vsaj za kratko zastane dih, komu se morda uteg­ne tudi zaleteti.

Kot smo napisali že na začetku, športno plezanje zahteva popolno upoštevanje nekaj pravil. Končno gre za “spopad” s silo težnosti, pri čemer se moramo zavedati, da gravitacija nikoli ne razočara. Po­sledice nepravilnosti pa so lahko tudi zelo neprijetne, včasih celo tragične. Zato se je za spoznavanje s tem športom najbolje vpisati na tečaj športnega plezanja, kjer vam pokažejo plezalno opremo in vas seveda tudi naučijo pravilno rav­nati z njo, da bo plezanje v užitek.

Športno plezanje je mamljivo za večino ljudi, ki ga poskusi, in tudi zato se športnoplezalna srenja vsa­­ko leto veča. Tudi če še ne ve­ste, ali je to prava stvar za vas, le poj­di­te za zgodnjepomladanski vi­kend po­gle­­dat v katero od primorskih ple­zališč, kako je vse skupaj videti od blizu. Morda bo­ste že čez teden dni v istih skalah pod strokovnim nad­zorstvom po­plezovali tudi vi.

Lokacije

Primorska plezališča: Črni Kal, plezališča okoli Ospa, Gradiška tura nad Vipavo, Lijak.

Oprema

1 vrv

2 plezalni pas

3 plezalniki

4 kompleti z z vponkami

5 pripomoček za varovanje

6 vrečka za magnezijo

7 čelada

8 športna oblačila

Urban Golob

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri