Tudi to, da je sneg letos izdatno prekril evropska smučišča, me ni odvrnilo od poti čez Atlantik, saj sem hotel preživeti teden dni vijuganja po najboljšem pršiču na svetu.
Amerika je dežela presežnikov, zato ni čudno, da Američani svoje smučarske centre brez sramu samovšečno razglašajo za najboljše na svetu. Zlasti glasni so v zveznih državah Utah in Kolorado, kjer zaradi velike nadmorske višine lahko smučate po zares neverjetno lahkem snegu.
Z ameriškim snegom sem se prvič spoznal pred skoraj dvema desetletjema, in sicer med poletno smuko na ledeniku Mount Hood v Oregonu, nato pa me je pot še nekajkrat vodila čez veliko lužo, saj sem fotografiral tekme profesionalcev v Vailu, svetovno prvenstvo v Beaver Creeku leta 1999 in tri leta kasneje olimpijske igre v Salt Lake Cityju.
Letos sem se odločil, da po sedmih letih znova obiščem Salt Lake City. To dvomilijonsko glavno mesto države Utah ima v okolici kar osem smučišč, na katera lahko pridete v manj kot 40 minutah, celotna zvezna država pa ima 19 smučišč, med katerim so najmanjša po površini tako velika kot Vogel ali Krvavec.
Po skoraj 20-urnem potovanju iz Evrope sem svojo smučarsko opremo na letališču zložil v najeto vozilo in se odpeljal proti Park Cityju, od koder sem se vsak dan vozil na okoliška smučišča. Počutil sem se kot doma, saj sem točno vedel, kam se podajam in kaj lahko pričakujem od terenov.
Med olimpijskimi igrami sem se po avtocesti Interstate 80 vsak dan vozil iz Salt Lake Cityja na tekme v veleslalomu v Park Cityju, bližnji Deer Valley pa je gostil tekmi v moškem slalomu in ‘free stylu’. Ravno grbinast teren, po katerem se podijo ‘hotdogarji’, je za Američane poleg smučanja med drevesi v globokem pršiču največji izziv, zato imajo na vsakem smučišču nekaj prog, ki jih ne teptajo in tako omogočijo gostom, da preizkušajo svoje znanje in pogum.
Na njih boste srečali smučarje vseh vrst ? od ekspertov do povprečnih smučarjev, ki jim že spust brez padca pomeni velik uspeh. Slogan I can do it tukaj res dobi pravo veljavo, saj je prostora za smučanje veliko.
Svojo smučarsko avanturo sem začel v Deer Valleyju, ki leži najvišje od okoliških smučišč in je znan po odličnih progah in luksuznih vilah bogatih poslovnežev, športnikov in glasbenikov. Številni priletijo v Salt Lake City z lastnim letalom, nato pa jih čaka vsega 45 minut vožnje do vile.
Glavna prednost smučišč v Utahu pred smučišči v Koloradu je prav bližina velemesta in letališča, saj iz Denverja potrebujete kar tri ure in več, preden prispete do najboljših koloradskih smučišč, med katere spadajo Aspen, Vail in Beaver Creek.
Sonce in nebo brez oblačka sta me spremljala ves teden, a tako opevanega pršiča (ki je bil glavni razlog, da sem odpotoval v ZDA) nisem okusil. Zadnji sneg je namreč zapadel dva tedna pred mojim prihodom. V gozdu med drevesi sem sicer našel nekaj zaplat, a večinoma sem bil prepuščen vrhunsko pripravljenim progam, ki so dolge in hitre kot avtoceste.
Kopasti vrhovi omogočajo smučanje po vsej površini, zato lahko poleg na urejenih progah, ki potekajo skozi gozd, smučate tudi zunaj terenov med drevesi ali pa v ‘bowlah’, kot tam imenujejo velike kotanje, ki omogočajo smučanje po grbinah.
Deer Valley, Park City in Canyons so tri smučišča, ki ležijo drug ob drugem, a imajo različne lastnike. Tako na njih ne morete smučati z isto karto, ampak morate za vsako izmed njih kupiti novo dnevno vozovnico, ki za evropske razmere ni poceni, saj stane med 60 in 92 dolarji (od 46 do 70 evrov).
Tudi nakup nekajdnevne vozovnice vam ne omogoča smučanja na dveh smučiščih v istem dnevu, ampak lahko kupon za dnevno karto unovčite samo na eni blagajni. Prav tako pa tudi letna karta velja za eno samo smučišče. Čeprav bi smučišča z lahkoto povezali, njihovi lastniki trmasto vztrajajo vsak na svojem bregu.
Vendar imajo za to dobre razloge ? vsako smučišče namreč meri na različne goste. Deer Valley je npr. za petičneže in tiste, ki se radi sončijo v senci slavnih; in ker si želijo predvsem umirjene, starejše goste, je deskanje na snegu tam prepovedano. Deskarji morajo tako hočeš nočeš poiskati zavetišče v Park Cityju, ki je tudi raj za prave smučarje, saj ima vse vrste terenov.
Tu so tako strme proge, na katerih so tekmovali v svetovnem pokalu in na olimpijskih igrah, kot položne družinske steze in vrhunski snežni parki za vse vrste novodobnih smučarjev. Parki so me res navdušili, saj so prihodnost smučanja, in to ne samo v ZDA, ampak tudi drugod po svetu.
Fantje in dekleta, stari od 12 do 18 let, namreč prisegajo na skakalnice, ‘raile’ in preostale pripomočke, ki jim omogočajo izvajanje skokov in trikov, med katerimi gredo običajnim smučarjem lasje pokonci. V snežnem kanalu sem lahko celo spremljal trening prvaka X-games Tannerja Halla, ki je v ZDA večja zvezda kot Ted Ligety.
Od smučarjev se po medijski prepoznavnosti lahko meri z njim samo Bode Miller, kar pa ni nič čudnega, saj alpsko smučanje v ZDA nima veliko privržencev ? tekme so večinoma v Evropi, novembrski del tekem v ZDA in Kanadi pa tudi ne pritegne veliko gledalcev.
Zanimivo je, da glede na število prog, ki jih ima vsako smučišče, sploh nimajo veliko žičnic (Deer Valley 22 , Park City 16, Canyons 17) res pa je, da za progo štejejo prav vsako novo smer po hribu. Za evropske goste ima najugodnejšo ceno Canyons (če kupite karto pri njih, plačate samo 49 dolarjev), ki je po površini največje izmed treh smučišč, saj leži na kar osmih hribih.
Ker je tam le nekaj strmih prog, je idealen za družine, saj lahko v miru smučajo ves dan. Odlični smučarji pa ne bodo razočarani nad progami na Apex Ridgeu, kjer je dovolj možnosti za vrhunsko smuko na urejenih progah in med drevesi.
V naslednjih dneh sem odpeljal na drug konec mesta, kjer so v dveh dolinah, oddaljenih vsega pol ure vožnje od mestnih stolpnic in mormonskega templja, kar štiri smučišča. Snowbird in Alta imata odlične terene za smučanje po pršiču, saj so vrhovi, na katere vozijo gondola in žičnice, visoki več kot 3. 500 metrov.
Proge so ožje in slabše urejene kot v Park Cityju, poleg tega pa morate iti od parkirišča do žičnic z avtobusom ? dostop peš je namreč precej naporen in zamuden. V sosednji dolini sta še Brighton in Solitude, ki pa ju nisem obiskal, ker sem hotel za konec mojega smučarskega tedna še enkrat presmučati terene v Snowbasinu, kjer so bile olimpijske proge za ženski smuk in superveleslalom.
Oddaljen je 45 minut vožnje iz mestnega središča v nasprotno smer kot preostala smučišča, zato ima manj obiskovalcev. Ima precej slabo infrastrukturo (le devet žičnic in tri velikih restavracije), gostje pa tam pogrešajo prenočitvene zmogljivosti, saj si ob koncu tedna radi privoščijo smučanje in ‘apres-ski’ zabavo v barih brez skrbi, kako bodo prišli nazaj domov.
Vendar pa se je kljub temu vredno odpeljati tja, saj je Snowbasin prostoren in raznolik hrib, na katerem se boste zares nasmučali. Na robu Allenovega vrha, kjer še vedno stojita obe startni hišici smukaške proge, smo našli celo nekaj pravega pršiča, ki ga lahko občudujete na uvodni dvostranski fotografiji.
Ker si še vedno želim preizkusiti najboljši pršič na svetu, bom prihodnjo zimo počakal na prave padavine in si nato kupil karto v zadnjih dneh pred odhodom. Baje je tako suh, da ga sploh ne morete stisniti v kepo in zato med smučanjem v njem kar plavate po hribu navzdol. Ni čudno torej, da mnogo prebivalcev Salt Lake Cityja sploh ne gre na smučanje, dokler ne zapade pravi pršič, saj za njih šteje samo najboljši sneg na svetu.
Snowbasin
- Nadmorska višina: 2. 116? 3. 105 m
- Število žičnic: 12
- Število prog: 104
- Dnevna karta: 63 USD
- Površina: 1. 141 ha
- Spletna stran: snowbasin.com
Park City
- Nadmorska višina: 2. 263? 3. 056 m
- Število žičnic: 16
- Število prog: 107
- Dnevna karta: 83 USD
- Površina: 1. 335 ha
- Spletna stran: parkcitymountain.com
Deer Valley
- Nadmorska višina: 2. 362? 3. 139 m
- Število žičnic: 22
- Število prog: 99
- Dnevna karta: 83 USD
- Površina: 819 ha
- Spletna stran: deervalley.com
Alta
- Nadmorska višina: 2. 600? 3. 216 m
- Število žičnic: 11
- Število prog: 116
- Dnevna karta: 64 USD
- Površina: 890 ha
- Spletna stran: alta.com
Snowbird
- Nadmorska višina: 2. 545? 3. 608 m
- Število žičnic: 11
- Število prog: 89
- Dnevna karta: 72 USD
- Površina: 1. 111 ha
- Spletna stran: snowbird.com
Canyons
- Nadmorska višina: 2. 180? 3. 248 m
- Število žičnic: 17
- Število prog: 154
- Dnevna karta: 79 USD
- Površina: 1. 497 ha
- Spletna stran: thecanyons.com
Besedilo in fotografije: Aleš Fevžer
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
