Tai chi chuan - srednja pot med skrajnostima

Pri tem nam ni treba postavljati previsokih ciljev. Od sebe ne smemo zahtevati niti preveč niti premalo. Sami moramo odkriti, kdaj delamo pravilno, zaradi tega spontano napredujemo in se pri tem dobro počutimo. Potreba po gibanju nam postane vsakodnevna navada.Tàko gledanje umešča tai chi chuan v aktivnosti za vse življenje.

Tudi na začetku našega 21. stoletja, v katerem prevladujeta hitrost in pridobitništvo, ostaja tai chi chuan pomembna veščina zbliževanja človeka z naravo. Pomaga izpolnjevati težnjo po zdravem načinu življenja, in sicer vpliva na dobro kondicijo, primerno telesno težo in posledično na dolgo življenje. Vse to pa zaradi tega, ker nima nobenih omejitev: je enostaven za učenje in primeren za vsakogar v vseh starostnih obdobjih.

Tai chi je nasprotje med dvema skrajnostima, ki ga bolj nazorno prikažemo s simbolom jina in janga. To je krog, razdeljen na dve enaki uklonjenima kapljama podobni polji. Eno je belo, drugo črno. Na sredini belega polja je črna točka, na sredini črnega pa bela. Gre za znan taoistični simbol, ki v bistvu označuje nasprotji, njuno medsebojno povezanost in odvisnost ter ne nazadnje prisotnost stalnega spreminjanja.

Chuan pomeni pest – telo ali borilno veščino. Prvi in drugi del imena skupaj predstavljata nam vsem znano dvojico: duh in telo, ki sta v harmoniji in gibanju. Dobeseden prevod imena veščine tai chi chuan ni tako pomemben, kot je pomembno tisto, kar se skriva za tem imenom. Morda je prav, da veščino tai chi chuan poimenujemo kar »gibalna harmonija«.

Tai chi chuan je starodavni gibalni ritual kitajskega izvora. Današnjo podobo je dobil po večstoletnem razvoju. Številni mojstri so s svojim znanjem vplivali na njegovo podobo, ki jo danes prepoznamo po (največkrat) počasnem, nežnem in nihajočem skoraj hipnotičnem gibanju. Stari mojstri, ki so do potankosti poznali svojo obrt, so ustvarili trdne brvi, ki vodijo do resničnega pomena tai chi chuana.

V začetku je bil tai chi chuan povsem borilna veščina. V časih, ki so bili bolj naklonjeni razmišljanju o življenju, se je preoblikoval v učinkovito zdravilno veščino. Ves ta čas se je ohranila tradicionalna metoda izvedbe, ki poudarja dihanje in občutek za čas. Izvajalec pri tem sodeluje s celotnim telesom, katerega izraz se mora skladati z njegovim duhom. Znanje in razpoloženje izvajalca je usmerjeno v vsak najmanjši gib.

Za obvladovanje veščine je potrebno veliko vaje in preučevanja velikih mojstrov: odkrivanje njihovega bogastva pomaga pri oblikovanju lastnega občutka za pravilnost. Vaja počasi prebuja znanje, ki se nabira v telesnem tkivu in se sprošča v tisoč odtenkih. Gre za podoben proces kot pri sadnem drevesu, ki se razvija počasi in iz zemlje črpa sok, s katerim hrani svoje sadeže, da dozorijo in dobijo vsak svoj okus, barvo in vonj.

Z vadbo tai chi chuana izboljšamo zdravje in se obvarujemo pred vsakodnevnimi stresi. Stres lahko razumemo kot neuravnoteženo stanje naših čustev in uma, ki se v telesu pokaže kot bolezenski znak (npr. visok pritisk). S tai chi chuanom pa z gibalnimi vajami vzpostavljamo potrebno notranje ravnovesje. Učinki se kažejo tudi navzven.

Tako lahko odpravljamo različne razvade, kot sta slaba drža in zakrčenost. Izboljšamo gibljivost in občutek za ravnotežje. Vse skupaj znatno vpliva na naše dobro počutje. Zakrčene mišice, toge kite in vezi ter posledično zmanjšana gibljivost v sklepih in hrbtenici nas z leti vse bolj in bolj omejujejo.

Običajna (intenzivna) športna vadba prej povzroči pretirano obrabo sklepov in dodatne bolečine kot pa odpravo omenjenih težav. Z vadbo tai chi chuana pa omenjene težave ne samo blažimo, temveč jih tudi zdravimo, tako da mišice, vezi in kite ohranjamo gibke in prožne. V čem je skrivnost?

Skrivnost je v raztezanju in sproščanju.

Znebiti se moramo nepotrebnih napetosti v telesu. Silo mišic je treba nadomestiti z umom. Gibanje, ki vključuje telo v celoti, mora postati zavestno in usklajeno z dihanjem. Dihanje pa naredimo naravno, lahkotno in globoko.

Pomen in izvajanje tai chi chuana sta dve različni stvari. Najprej fantastična spoznanja, do katerih so se dokopali že naši predniki, potem pa mi, ki se moramo bojevati s svojo uporno naravo, da bi se prepričali v pravilnost teh spoznanj. Znova in znova moramo poskušati, preden nam uspe. Popolna izvedba ne pomeni le izvajanje gibov, ampak tudi izražanje samega sebe. V glavnem moramo dobiti občutek za nežno, mehko, ne pa za trdo in težko gibanje. Ko telo začne izvajati gibe, ne sme hiteti; prav tako tudi ne sme drseti prepočasi. Oboje je enako nevarno. Naglica naredi gibanje neenakomerno in nepravilno; velika počasnost ga naredi težko, okorno in tresoče. Najti je treba torej srednjo pot med skrajnostma.

Z dobro voljo in rednim delom v kratkem naredimo velik napredek v tej spretnosti. Za to je treba imeti posluh, veselje in potrpljenje. Vse, kar vložimo v vadbo, se nam kmalu obrestuje v čudovitih občutkih zdravja in vitalnosti. Večji je naš vložek, večji bo končni dobiček. Zadovoljstvo je nujno, če se želimo z veščino ukvarjati dlje časa. Vadba mora postati vsakodnevna potreba, enako kot spanje in prehranjevanje. Odkriti moramo, kdaj delamo dovolj. Svojemu napredku ne smemo postavljati nikakršnih omejitev in časovnih rokov, le vadbo je treba opravljati karseda dobro in veselje samo nas bo vodilo v pravo smer.

Vadbo tai chi chuan lahko začnemo izvajati takoj, ne da bi za to potrebovali kakršnokoli posebne pogoje ali predznanje. Če je le mogoče, zaupajmo v začetku vodenje svoje vadbe učitelju. Kitajski pregovor pravi: »Tisti, ki iščejo pot na goro, si morajo najprej ogledati vse možne poti, potem pa vprašati nekoga, ki je tam že bil.« Učitelj nam je v pomoč in oporo, nikakor pa ne more vaditi namesto nas. Torej je le odskočna deska na poti našega razvoja.

Za kakovost izvedbe smo odgovorni sami. To merimo v bogastvu in v različnih stopnjah dojemanja: posamezni gibi ali celota, ravnovesje ali neravnovesje, ki ga ustvarjajo gibi in postanki, ritem in nato odkritje prvotnega smisla izvedbe in njenega skritega pomena. Da bi dosegli tako kakovost, se moramo najprej seznaniti s splošnimi pravili, ki so nekakšni varuhi tradicije, vez med različnimi rodovi izvajalcev. Pravila so ustvarjena zato, da urejajo izvajalčevo notranje vrenje in čustvene izlive.

Večina ljudi želi dobro izgledati in biti zdrava. Zato pa niso vedno pripravljeni trdo delati (dolgotrajno in z velikimi obremenitvami). Niso radi zadihani, potni in neradi prenašajo velike napore pri vadbi. Tai chi chuan je lahko odgovor zanje. Srčno upam, da vas je sestavek toliko pritegnil, da boste poiskali učitelja in začeli vaditi.

Tone Ančnik, www.dojo-ancnik.si

Preberite tudi:

Tai chi chuan – modrost in veščina v enem

Vpis v sezono 11/12

INFORMACIJE na 041 698 856

• Vpisnina za šolsko leto 11/12 znaša 20 €.
• Letna članarina (karate) je 380 €. Poravnaš jo lahko v enkratnem znesku ali v mesečnih obrokih po 40 €, oziroma, 20 € v septembru. Plačilo mesečnih obrokov je najkasneje do 15. v tekočem mesecu.
• Letna članarina (tai chi chuan) je 480 €. Poravnaš jo lahko v enkratnem znesku ali v mesečnih obrokih po 50 €, oziroma, 30 € v septembru. Plačilo mesečnih obrokov je najkasneje do 15. v tekočem mesecu.
• Treningi za ogrevanje – uvod v sezono – (priporočamo vsem karateistom) bodo drugi teden v septembru in sicer v ponedeljek 12., sredo 14. in četrtek 15. od 18.00 do 19.00. Cena  za posamezni trening je 5 €.

PROGRAMI

• Tečaj karateja za najmlajše (nove želve), ki bo vsak četrtek od 18.00 do 19.00 (30 vaj/30 ur). Začetek 29. septembra.
• Tečaj tai chi chuana za nove člane (odrasli), ki bo vsak četrtek od 21.00 do 22.00 (30 vaj/30 ur). Začetek 6. oktobra.
• Karate za odrasle začetnike. Vsak četrtek od 20.00 do 21.00. Začetek 6. oktobra.

več na www.dojo-ancnik.si

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem