V Sloveniji postaja ples ob drogu vse bolj priljubljen. Je nova oblika rekreacije, namenjena predvsem ženskam. Vadbo sestavljajo ples na in ob plesnem drogu, gimnastične prvine, elementi prostega sloga, balet in moderni ples.
Ples ob drogu je v ZDA trend že nekaj let, vse bolj priljubljen pa je tudi v Evropi. V sosednjih državah se vadbe udeležujejo študentke, zdravnice, odvetnice, mame in babice.
Ples na drogu (pole dancing) naj bi se razvil v ZDA v času velike recesije v prejšnjem stoletju. Do tedaj je kovinski drog le podpiral streho cirkuškega šotora, potem pa je nenadoma postal zanimiv vir pozornosti in zaslužka.
Ples na drogu je danes umetniška dejavnost, ki združuje elemente plesa in gimnastike, zadnje čase pa njegova priljubljenost kot telovadna aktivnost dosega popularnost plesa v nočnih in striptiz klubih. Tekmovanja v plesu na drogu bolj kot seksualnost poudarjajo atletsko in umetniško noto te dejavnosti, čeprav je erotični pridih prisoten v vsakem gibu.
Standarni plesni drog je običajno iz jekla ali medenine, visok naj bi bil vsaj tri metre, kar je za stanovanjske razmere luksuz, zato se doma lahko zadovoljite z nižjo različico, vendar mora ta segati od stropa do tal. Različni mateirali, iz katerih je drog narejen, omogočajo različno drsenje in oprijemanje.
Drog je lahko statičen, pritrjen na podlago ali vrteč, ki se vrti skupaj s plesalko. Vrtljivi drogi so zaradi lepših in bolj eksotičnih vizualnih učinkov, ki jih lahko dosežejo, predvsem na tekmovanjih narejeni iz sicer nepriljubljene plastike.
Izkušnja novinarke Katje Golob
Hladen kovinski drog se spremeni v makov cvet, po katerem drsi telo kot rosa. Makovo polje sedmih plesnih drogov v plesni dvorani Mademoiselle, ki jo vodi Ana Jurkovič, odpira vrata novi rekreaciji pri nas - plesu na drogu.
Ples NA ali OB drogu?
Za Slovenijo se spodobi, da vse pride k nam z zamudo, sicer je stvar sumljiva. Večina nas ob tem tiho stisne zobe, Ana Jurkovič, plesalka džez baleta, pa je stvari vzela v svoje roke. »Ko sem videla, kako je videti ples na in ob drogu, me je popolnoma prevzelo, takoj sem hotela trenirati, a kaj ko tega pri nas še ni bilo. Malce sem se izobrazila prek interneta, potem pa obiskovala tečaje v tujini, gledala devedeje . . Strašen vtis name je naredila nekdanja balerina v Londonu, ki je zaradi poškodbe nehala plesati balet, se ‘lotila’ droga in končala kot svetovna prvakinja. Zdaj znam tudi sama dovolj, da svoje znanje pokažem še komu oziroma ga še komu predam. Res pa je, da je šlo vse precej hitro, ker sem že prej plesala. «
Če bi v naslednji uri samo sedeli ob kavi, priznam, da bi bil tale članek drugačen. Priznam, da nisem pričakovala ničesar napornega. Priznam, da sem mislila, da se bom kot instant učenka dvakrat zavrtela okoli droga in kot tančica mehko pristala na tleh, a sem se kar dobro uštela. Ana polgola stoji ob drogu in se nekajkrat strokovnjaško zasuče okrog njega. »Vadba ob drogu vsebuje plesne in gimnastične elemente, od prostega sloga do baleta, « pojasni, v naslednjem hipu pa lebdi na drogu ob meni, kot da je nanj pritrjena z nevidnimi bucikami. Presenečeno zijam vanjo, je že navpično ob drogu, z glavo navzdol in nogami, ki v zraku strižejo kot škrajice. Očarana sem. To je tako lepo; veš, da je težko, ampak ni videti težko.
Ana kot metulj utripa gor in dol ob kovinski palici, jaz pa namesto nje lovim sapo od začudenja. Sposobna se je vrteti, viseti z glavo navzdol, se držati droga samo s stegni, frfotati, zvijati, migati, lebdeti, viseti postrani, mislim, da vsega sploh ne morem opisati . . »Boš poskusila? « prekine moje občudovanje, ampak meni sploh ni več do tega, vseeno mi je, če imam klobaso na trebuhu še eno uro več v življenju. Stoži se mi po plezanju po drevesih v otroštvu, ko je bila vsaka veja dosegljiva.
»Seveda, seveda, « zavlačujem in popustim zaradi radovednosti. Še zdaj mi je žal, da sem si sploh kvarila okus po lepem. Želela sem biti kača, ki bi se brez zadržkov navila okoli te kovine. Prijela sem se za drog in se mu približala z zaletavo nostalgijo polža, ki bi se rad vrnil v svojo pogrešano hišico, nato pa zdrsnila na tla v rahlo zverižen kupček. »Heh, « mi je ušlo, ampak Ana je vztrajala, naj ponovim. Izmotala sem se z izgovorom o službenih obveznostih in prižgala diktafon.
»Ko pride začetnica v klub, ji ni treba imeti nikakršnega znanja, « je pomirljivo začela. »Kot vidiš, je to zelo naporna vadba, ki ‘obdela’ celotno telo, pri tem najbolj dela zgornji del telesa, oblikuje pa se skladna celota. Na začetku ne gre brez modric, predvsem zato ne, ker morajo biti roke, trebušni del in noge goli. Nobenih krem za drsenje se ne potrebuje, vse opravita koža in znoj, občutek, kako tvoje telo drsi, je pomemben, da ga obvladaš. «
Ne vem, kako in zakaj so mi misli ušle k nasprotnemu spolu, težko sem si predstavljala, da bi fantje izvajali to, kar je danes izvedla Ana. »O, pa se motiš. Enkrat sem bila v plesni šoli na tečaju plesa na drogu za moške, videla sem stvari, o katerih dvomim, da jih bomo dekleta sploh lahko kdaj izvedle. Pozna se, da imajo bolj močne roke, na primer. «
V redu, ne bom več dvomila, tako ali tako je bil moj dvom usmerjen k drugemu delu telesa. Ampak mimo moških vseeno ne morem, saj je drog konec koncev preživel tudi zaradi njihove pozornosti, ki so jo izvabljale plesalke.
»Nikoli nisem niti za hip pomislila, da bi se s plesom na drogu ukvarjala zaradi (svojega) moškega. Ženske, ki se zanimajo za to, se zanimajo zaradi sebe, zaradi svojega telesa. Moja sovaditeljica je plesalka v nočnem klubu in izjemno lepo obvlada senzualno komponento plesa, sama sem bolj baletni tip. Moški pa . . Ko jim povem, s čim se ukvarjam, potrebujejo nekaj časa, da dojamejo, da sem učiteljica plesa, ne ukrajinska plesalka. «
Seveda, moški pač. Ampak s tem se sploh ne obremenjuje, v svojo šolo vlaga najboljše, sčasoma si želi vanjo pripeljati učiteljice plesa na drogu iz tujine, ki bodo med gostovanji podajale svoje znanje. Kaj pa zase? »Moraš si pogledati Felix, Avstralko, sicer svetovno prvakinjo v plesu na drogu. No, ona je moj idol, to, kar počne, je sanjsko. Ne vem, ali jo bom sploh lahko kdaj dosegla, tako raztegnjena je. «
Pomislim na svoj porod in raztezanje, molčim. »Kaj pa če imaš drog doma? « vprašam, preden se zavem. »Potem moraš imeti vsaj toliko prostora, da greš lahko okrog njega z razširjenimi rokami, « razpne svoje roke kot metulj in se zavrtinči, kot da je nič, niti drog, ne priklepa na zemljo.
Je trebušni ples premalo? Saj ne da ga obvladam, ampak migati z boki znam zagotovo bolj spretno kot vrteti se okoli droga. Verjetno je krivec iz pradavnine tista oguljena kovinska štanga, na katero naj bi vsak splezal, kot bi trenil. No, jaz nisem. Mogoče dva meseca pred koncem osemletke dvakrat, potem pa nikoli več. Če sem že priznala, da nimam dovolj moči v rokah, mi tega nihče ni hotel verjeti, vsem se je zdelo tako neverjetno. Morda. Res pa je tudi, da so me videla vsa drevesa, na katera je bilo mogoče splezati.
Kakorkoli, droga nisem srečala do prve zabave, na katero sem odšla leto dni po rojstvu otroka. To je pomemben podatek. Po treh kozarcih vina sem opazila nekakšen zarjavel drog, nadaljevanje poznate, naj zaključim s tem, da slik, ko ‘plešem’ ob tem drogu, nočem nikoli gledati.
Morda je bilo zato prvo kulturno srečanje z drogom zame manjši šok. Prvič sem v živo videla lepoto plesa na drogu, prvič sem malce izkusila, kaj se pravi ‘delati’ na drogu. In kot že neštetokrat prej sem ugotovila, da res nimam nobene moči v rokah. Vidite, to je zdaj zame izziv, ki se ga nameravam lotiti. Da bom nekoč lebdela na svojih rokah v zraku in da bo to na drogu. Do takrat pa mi preostane le potresavanje bokov med štirimi stenami.