Predstavljate si, da se ukvarjate s smučanjem. Imate željo, cilj in sanje biti najboljši v tem, kar počnete! Obenem pa to, kar počnete, počnete zato, ker uživate v tem.
Torej, dan za dnem, leto za letom trenirate, se borite, razmišljate, iščete načine izboljšanja, objokujete slabe rezultate in se veselite dobrih rezultatov. Ob poškodbah se ne le ustrašite in vprašate »KAJ PA ZDAJ«, temveč pomislite, koliko časa bo potrebnega, da bom ponovno prišel oz. prišla na vrhunsko raven, ki mi bo ali pa tudi ne omogočala doseganje vrhunskih rezultatov.
Da zgodbo še malce popestrim, si predstavljate, da ste imeli za seboj 2, 3 leta uspešne sezone, v kateri ste dosegali prva, druga in tretja mesta in s katerimi ste opozorili nase, da vam je vredno slediti.
In sledijo vam. Sledi vam veliko ljudi. Število sledilcev je v skladu z vašimi rezultati, ki ste jih dosegali iz leta v leto naraščalo. O vašem imenu se govori v superlativih. Novinarji vam sledijo, vas sprašujejo o tem in o nem, predvsem pa o receptu vašega uspeha. Da ne govorim o sponzorjih, brez katerih vam ne bi uspelo. Zelo hitro se pokažejo nove blagovne znamke, ki si bodo želele utrgati kanček vidnega polja na vašem dresu, čeladi, zadnjici ali v vaših besedah.
Pomislite in si rečete – kako je vse super. Kako je vse preprosto. Kako lep občutek, ko mi sledi cela Slovenija! Zasmejite se in si rečete – no upam, da ne sanjam in da sanje ne postanejo realnost.
In postanejo – zelo hitro. V trenutku, ko se pojavijo prvi resni problemi, slabe uvrstitve, padci, poškodbe. In vsemu temu ni in ni videti konca. Postane vas strah. Želite si boljših rezultatov. Ne želite razočarati vseh, ki so vam do tega trenutka sledili. Še manj pa si ne želite razočarati samega sebe! In s tem, ko ste začeli rezultatsko nazadovati, ste jih razočarali. Saj niste dosegli tistega, za kar so vam namenili svoj čas! In ne pozabite – čas so vam namenili zato, ker ste jim bili zanimivi in ker ste dosegali samo vrhunske uvrstitve!
Sedaj, ko ji ne dosegate več, je zgodba na žalost drugačna. Realnost pokaže svoj pravi obraz.
Rast vaših sledilcev začne strmo padati. Nič več se ne govori o vas kot o športniku, ki je kot za šalo posegal po vrhunskih rezultatih. Časopise, radio in televizijo polnijo mikavni naslovi, ki pritegnejo pozornost vaših sledilcev. Žal pa vsebina ni nič kaj pozitivna. Je negativna. Besedne zveze nakazujejo razmišljanje piscev besedil. Saj je njihov edini cilj – branost in gledanost podane informacije.
In ker nas že od nekdaj bolj pritegnejo negativne, kot pozitivne informacije, je jasno, kam pes taco moli.
Ukvarjanje s športom na profesionalni ravni, če govorimo z vidika zdravja, ni mogoče primerjati z ukvarjati se s športom za svoj hobi in prosti čas. Zdravje vrhunskega športnika je zavoljo vrhunskih rezultatov velikokrat na udaru. In vrhunski rezultat, da ne bo pomote, je tudi 5. mesto v mladinski ekipi evropskega prvenstva. Kajti 5. mesto nekomu pomeni potrditev trdega dela in motivacijo za nadaljnje delo.
Šport je že daleč nazaj postal gladiatorstvo – kjer je meja med biti ali ne biti zelo tanka in hitro poči. Zakaj je temu tako? Preprosto zaradi dviga meja potreb gledanosti, potreb marketinga ter potreb biznisa. Ja na žalost, šport ni več samo šport. Je velik posel!
In ker nismo več zadovoljni s povprečjem, nas seveda zanimajo samo še najboljši rezultati. In temu sledimo. Kot opazovalci spremljamo svojega aduta. In čakamo, kdaj bo spet posegel po stopnička. Torej ali nas ne more zanimati, nič drugega, kot samo prva mesta?
Verjetno res ne. Kajti prvo mesto športnika je le prvo! Kot je športnik nižje od njega, mi postane nezanimiv. Pozabim na njega. Ob tem pa seveda, kot vrlemu Slovencu mi ne zmanjka pametnih besed, kaj vse bi moral športnik spremeniti, da bi spet posegel po prvemu mestu.
Ob tem se je potrebno zavedati še nečesa. Športnik je človeško bitje. Tako kot Vi sami. Morebitna razlika med vama je v tem, da se športnik zaveda procesa, skozi katerega mora iti. Namreč proces mu pomaga se izboljševati, rasti, napredovati. In procesa na športnem področju, kot nikjer drugje ni mogoče preskočiti in kaj šele prelisičiti.
In skozi proces napredovanja se dogajajo različne včasih bolj, včasih manj prijetne stvari. Ena od manj prijetnih je tudi pojem izgorelosti. Ki je v današnjih časih povsem enak pojmu izgorelosti na delovnem mestu. Ja, prav ste slišali. Na delovnem mestu. Športnik je delavec in gara. In posledice garanja ob neuspehih se kažejo v obsegu izgorevanja.
Torej, če razumete pojem izgorelosti, razumete tudi to, da izgorelost ni prijetna. Lahko traja in traja. Včasih tudi celotno tekmovalno sezono, v kateri ste stavili na svojega aduta, da vas bo spet presenetil z vrhunskim rezultatom.
Dejavnik izgorelosti je v večini primerov povezan s pričakovanji, cilji, nalogami. In na mestu športnika lahko omenimo pričakovanja množice. Potrebe zadostiti sponzorjem, novinarjem, samemu sebi in Tebi, ki ga spremljaš. Saj si konec koncev sledilec, ki mu sledi. In ker športnik obenem razume tudi pomen posla imenovano »šport« se zaveda, da ne sme popustiti, ne sme odnehati. Saj bo razočaranje veliko za vse, še večje pa za samega sebe.
Da boste bolje razumeli športnike jih glejte skozi oči človeškega bitja, kot ste vi sami. Za voljo rezultatov se ne pritožuje, tarna, išče izgovorov, ne zabija časa v lokalih, temveč se trudi. Sledi tistemu, v čemer uživa in s čimer se razvija. In pustimo in dovolimo mu, da razvija. Kajti razvoj je proces, ki ga ne smemo motiti, temveč mu moramo samo zaupati! In pravi razvoj se ne pokaže, ko si na vrhu. Temveč, ko padeš in imaš pred seboj isto, težjo ali pa še daljšo pot, da prideš ponovno na vrh.
In najtežje za športnika je spoznanje, da bo 1-krat prišel konec njegove poti. Konec takšnega načina življenja, v katerem je vajen živeti in ki mu je dal veliko odskočno desko za njegovo prihodnost.
Vsi gremo tja – naprej! Vsi si želimo lepe prihodnosti. Nihče si ne želi trpeti in vsak si želi lepo živeti.
Premislite ponovno, ko boste razjarjeni, razočarani in žalostni tolkli po tipkovnici in pisali negativne kritike, kako vas je ponovno športnik razočaral. Ni vas razočaral on! Razočarali ste samega sebe. Ker si ne dovolite, da bi ga spremljali skozi oči razumnega in osebnostno zrelega bitja. Kajti to tudi ste! Le da vas je morda življenje pustilo na cedilu. Morda tudi zato, ker niste dovolj verjeli vase in v svoje sposobnosti.
In športniki še kako verjame(m)o!
Gašper Predanič - www.gasper-predanic.com
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?