Tim iz Ptuja, ki bo ravnokar dopolnil 20 let, je pred nekaj dnevi postal svetovni prvak v elitnem razredu motokrosa MXGP.
Tim, kaj počneš, ko nisi na motorju?
Dejansko niti nisem toliko na motorju, več v fitnesu. Ni veliko prostega časa, če pa je, ga poskušam porabiti kar se da dobro, pogledam kakšen film, grem k punci. Žuranja ni, alkohola ne pijem, gremo pa s prijatelji na kakšno pijačo ali v kino.
Kaj ješ za zajtrk?
Jajca, tri ali štiri.
Kdaj se zbujaš?
Okrog pol osmih, nato sledi trening, malo prosto, spet trening, spet malo prosto...
Najboljši občutek pri motokrosu?
Nepopisno je, ko zmagam in igra slovenska himna, ko vidim vse mehanike pod odrom, mojega očeta, dobim solzne oči. Ko sem prvič zmagal, je bilo veliko solz, zdaj sem se že navadil, a je vsaka zmaga še vedno nekaj posebnega.
Najlepši kraj, ki si ga videl med potovanji?
Brazilija in Argentina. Vsaka celina, vsaka država je nekaj novega in lepega. A Slovenije zaenkrat ne bi zamenjal.
Kaj pa, ko ne boš več na motorju, razmišljaš o prihodnosti?
Zavedam se, da kariera ne mora trajati večno. Sicer ne razmišljam še o tem, imam pa neke načrte, kaj bi lahko počel, definitivno bom ostal v motokrosu, morda kot trener, bomo videli, kaj bo čas prinesel.
Imaš na dirkah kak talisman za srečo?
Nimam talismana, imam pa svoj obred pred dirko, vedno dam čelado na krmilo motorja in zmolim. Pogovarjam se sam s seboj in se pripravim na tekmo, da sem čim bolj sproščen.
Verjameš v višjo silo, da ti pomaga?
V Boga definitivno.
Kaj te motokros uči?
Bi rekel, da kot športniki prej odrasteš, začneš hitreje razmišljat, tudi potovanja te marsikaj naučijo. Imam veliko podporo staršev, oče je vedno poleg mene in me je veliko naučil. Ne le za motokros, ampak tudi za življenje, kako se obnašati, da moraš cenit vse, saj stvari ne padejo iz neba. Naučiš se točnosti in discipline, treningi so na uro, ni zamujanja.
Živiš svoje sanje?
Definitivno.
Sporočilo bralcem?
Mladim bi rekel, da sanje so uresničljive. Še dve leti nazaj veliko ljudi v Sloveniji ni vedelo, kaj je motokros, zdaj se vse spreminja in gre na boljše. Če je meni uspelo, zakaj tudi tebi ne bi? Če imaš veselje, trdo delaš in si pripravljen tudi na odrekanja, zato sam recimo ne hodim na žure in nimam »normalnega« najstniškega življenja, potem so sanje uresničljive.
Ana Vehovar
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
