Umrl je dr. Janez Kocijančič – človek, ki je vtisnil neizbrisen pečat v gospodarskem in športnem dogajanju Jugoslavije in Slovenije

Umrl je dr. Janez Kocijančič – človek, ki je vtisnil neizbrisen pečat v gospodarskem in športnem dogajanju Jugoslavije in Slovenije (foto: Metka Grmek | Wikipedia) Metka Grmek | Wikipedia
1. 6. 2020

V 78 letu je umrl prvi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez in aktualni predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, dr. Janez Kocijančič.

Diplomirani pravnik, ki je leta 2010 doktoriral z disertacijo Pravna doktrina in praksa na področju športa v Evropski Uniji, je vtisnil neizbrisen pečat v gospodarskem in športnem dogajanju Jugoslavije in Slovenije.

Bil je predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961-63), predsednik CK Zveze mladine Slovenije (1966-68) in predsednik Zveze mladine Jugoslavije (1968-1971).

Bil je minister v vladi Staneta Kavčiča. Kot njegov tesni sodelavec je bil odstranjen iz političnega prizorišča po padcu Kavčičeve vlade leta 1973. Od takrat je deloval v gospodarstvu, in sicer najprej je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 pa je bil direktor Adrie Airways.

V osemdesetih letih, ki jih je zaznamovala liberalnejša politika Zveze komunistov, se je vrnil v politiko, kjer je tesno sodeloval z Milanom Kučanom. Zavzemal se je za pravice albanskega prebivalstva na Kosovu, kar je pomenilo, da je bil pod stalnim nadzorom vojaške policije. Ko se je Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove združila z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev in se preimenovala v Združeno listo socialdemokratov je postal njen predsednik. Po končanem mandatu leta 1997 ni ponovno kandidiral za predsednika, ker stranka ni dosegla načrtovanega volilnega rezultata.

Dr. Janez Kocijančič je dobršen del svojega življenja posvetil športu in športni politiki v Sloveniji.
  • Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije,
  • od leta 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije.

V tem času največjih uspehov slovenskih smučarjev v svetu je tesno sodeloval s Tonetom Vogrincem.

Od leta 1981 je član predsedstva Mednarodne smučarske zveze - FIS, od leta 2010 je njen podpredsednik. Od leta 1991 je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, leta 2017 pa je bil soglasno izvoljen za predsednika Evropskih olimpijskih komitejev.

Za svoje predano delo v gospodarstvu in športu je prejel Bloudkovo nagrado – 1985, Kraigherjevo nagrado – 1990 in nagrado kralja Olafa - 2014.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri