Aditivi v hrani

3. 12. 2011
Deli
Aditivi v prehrani

Dejstvo je, da ljudje večkrat in bolj temeljito pogledamo etiketo na obleki kot tisto na hrani, ki pa je seveda za naše zdravje veliko bolj pomembna. V Evropski uniji je registriranih približno 1700 aditivov brez arom, ki so obravnavane posebej, danes pa skupaj poznamo že približno 4500 dodatkov hrani in število se še povečuje.

Prav zanimivo pa je, da se večina ljudi prav podrobno ne ukvarja s tem, kaj nosi v usta. A le bežen pogled v proizvodnjo hrane nam hitro pove, da ima v prehrambni industriji veliko prstov vmes prav kemija. In da je pravzaprav vse tisto, kar vemo o hrani, malce zastarelo.

Dejstvo je, da si danes izdelovalci hrane svojega obstoja ne znajo več predstavljati brez aditivov, saj se vsi trudijo, da bi imela hrana dolg rok trajanja, videz mora privlačiti, pomembne so tudi barve in seveda čudovit vonj.

Vse mora biti na videz popolno, edino na sestavino hrane vsi pozabljamo, ne samo proizvajalci, tudi potrošniki.

Zakonodaja določa, da mora vsak aditiv dobiti dovoljenje, preden ga pošljejo na trg (v tem postopku pridobi številko), predvsem pa mora biti varen (ne sme škodovati zdravju) in v količini, ki jo je še dovoljeno dodajati živilu.

Razumljivo pa je, da aditivov v čisti obliki ne smemo uživati – na primer z nitrati ali sulfiti bi se celo zastrupili.

Aditivi so glede na funkcijo v živilu razvrščeni v večje skupine ali kategorije. Evropska zakonodaja predpisuje, da morajo biti aditivi v živilih označeni s kategorijo in s polnim imenom ali s črko E in ustrezno številko.

Konzervansi

Konzervansi podaljšujejo rok uporabnosti živil, saj preprečujejo rast mikroorganizmov, ki bi sicer živilo pokvarili.

Tako na primer pri suhem sadju z dodajanjem žveplovega dioksida (E 220) preprečujejo rast bakterij in plesni.

Mesnim in ribjim izdelkom pa dodajajo nitrite in nitrate (E 249 do E 252). Seveda pa še vedno uporabljajo tudi tradicionalno konzerviranje živil s soljo, sladkorjem in kisom ter sušenjem.

Barvila

Med tehnološkim postopkom ali shranjevanjem lahko naravno prisotna barvila izginejo, zato živilom dodajajo umetna. Dodajajo jih tudi takrat, ko želi proizvajalec narediti izdelek s še posebej močnimi ali nenaravnimi barvami, npr. različni bomboni in brezalkoholne pijače.

Raziskave so pokazale, piše revija VIP, da mnogo ljudi še vedno meni, da so živila zaradi dodane barve bolj zanimiva za uživanje, medtem ko zagovorniki presne in biološko pridelane hrane menijo, da je dodajanje barvil popolnoma nepotrebno in za potrošnike celo zavajajoče.

Kako se izogniti pretiranemu uživanju aditivov?

(Vir: Vip)

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"