Gabrielova metoda hujšanja

4. 6. 2012
Deli
»Preden se na tehtnici pokaže manj kilogramov, vsi poročajo o notranjem počutju in občutenju, ki je bistveno drugačno, hujšanje pa je posledica,« pravi Bern Jurenčič (foto: Primož Predalič)
Primož Predalič

Z izdajo prevoda knjige Gabrielova metoda hujšanja je publicist, astrolog in prav v tej vlogi tudi redni sodelavec revije Lea Bern Jurečič sicer prestopil na povsem drugo področje, a le navidezno.

Knjiga te skozi zgodbe spodbudi, da se posvetiš sebi, in k razumevanju, kako sploh deluješ, kar je zagotovo stična točka z astrologijo. Kaj vas je kot astrologa pritegnilo k izdaji knjige Gabrielova metoda hujšanja?

S to tematiko sem se začel ukvarjati pred desetimi leti, ker je bilo takšno okolje. S tem smo se veliko ukvarjali, študirali in pobrali ogromno stvari z interneta. Res pa je tudi, da sem na začetku kot nadobudni astrolog razmišljal pozitivno, da se bo tu gotovo nekaj našlo, a sem ugotovil, da je stvar precej bolj kompleksna in da se je je treba lotiti ločeno. Sodeloval sem tudi pri projektu, v katerem so Slovenci v dveh letih in pol shujšali za približno tono in 400 kilogramov. V Sloveniji je bilo veliko različnih programov, ki so to počeli razmeroma uspešno, ker pa ima tudi soproga težave s kilogrami in vem, kako se prehranjuje, sem začel iskati druge razloge. Želeli smo pripeljati metodo, ki je v Sloveniji takrat še ni bilo. Drži pa, da tudi zaradi astrologije vem, da je vsak človek svet zase in preprosto ne moreš posploševati, ker je to kontraproduktivno.

V kakšnem smislu?

Diete lahko naredijo veliko škode, ker so narejene le za majhen odstotek ljudi, uporablja pa jo ves segment, kar pomeni, da si preostali delajo škodo. Recimo, 90-dnevna ločevalna dieta je krasna zadeva, vendar je za telo to popoln šok. Ta dieta, ki je pri nas zelo priljubljena, deluje le enkrat, drugič več ne, ker je telo nanjo že pripravljeno. Ko smo lani izvedeli za Gabrielovo metodo, je neka gospa rekla, da po tej metodi lahko vse ješ in hujšaš, kar so sanje vseh debelih. Tako preprosto pa spet ni.

Kako pa je?

Knjiga te skozi zgodbe spodbudi, da se posvetiš sebi, in k razumevanju, kako sploh deluješ. Svoje prehranjevalne in druge navade začneš gledati povsem drugače. Tudi Gabriel je želel shujšati, a sprva svojega pristopa še ni imenoval metoda. Ko pa mu je uspelo in je dojel, da gre za še nekaj več, je iz tega naredil metodo, posel, projekt in vse druge stvari. Skozi čas se je namreč izkazalo, da lahko s to metodo dosežeš tudi osebnostne spremembe in poslovne uspehe. Zato je metodo poimenoval le Gabrielova metoda, ker gre za pristop in osebnostno rast, kar posledično pripelje do hujšanja, obenem pa še za veliko več. Obstajajo povratne informacije ljudi, kar zadeva zdravje, posle, odnose, ki so si pomagali z njegovo metodo in sebe pripravili do drugačnega načina izkoriščanja svojih zmožnosti. Stična točka tega, kar počnem kot astrolog in pisec knjige, spodbujanje človeka, da razume, kako deluje.

Kakšna je Gabrielova metoda?

Gabriel je šel skozi neverjeten proces, v življenju je moral popolnoma propasti, bankrotirati, kar tudi piše v knjigi. Dejansko potrebuješ neke vrste krizo, preobrazbo, da potem nekaj napraviš. Eden od mojih izrekov, ki ni povsem moj, je: Brez vojne ni junakov. Imeti moraš neki problem, saj te katarza, ko jo doživiš, spravi naprej. Katarza je v tem, da začneš delati drugače, je stvar podzavesti, in ne tvoje odločenosti, da se v določenem trenutku spremeniš. Pisma ljudi pravijo, da so začeli hujšati, ne da bi vedeli, kdaj. Tudi Gabriel trdi, da je v neki točki, čeprav ni več telovadil in manj jedel, kazalec na tehtnici šel pospešeno navzdol, kot bi se topil, saj se je vmes miselni vzorec podzavestno spremenil.

Nas Gabriel v knjigi 'napeljuje', da začnemo sodelovati s sabo?

Ja, in spoštovati sebe, kar je najtežje. Tudi ko imaš 128 kilogramov, se je treba spoštovati in si predstavljati, da obstaja možnost, da je drugače. Če se da narediti vse živo, se da tudi to. Potem gre telo samo proti temu cilju, v tej smeri, s tem, da razumeš, kako deluje.

Mar to ne govori o potencialu posameznika?

Samega sebe lahko obrneš sebi v prid. Stvar se začne že pri tem, da ne znamo več poslušati ptičev, nimamo časa, in bolj tako živimo, bolj vrednote prihajajo od zunaj in rezultatov ne dosegamo toliko zaradi sebe, temveč zaradi okolja, pozicije ... Kolikor bolj si v teh vzorcih, toliko bolj si oddaljen od sebe. Gabrielova metoda vrača človeka k sebi. Razumeš, zakaj tako deluješ in kje so tvoje možnosti, da počneš drugače. Vzameš si čas in se skozi vizualizacijo, skozi metodo SMART ali katerokoli drugo sproščaš in vračaš k sebi. Tako začnemo posvečati malo več pozornosti sebi, se najdemo v vsem tem divjanju. Ko se začnemo s tem ukvarjati, so tudi rezultati, a na žalost šele skozi čas.

Zakaj?

Če neka stvar traja 20, 30 let, je težko pričakovati, da se bo po to spremenilo po vikend tečaju. Če se je nekaj, kar je slabega, usedalo počasi, bo tudi nekaj boljšega prišlo počasi.

Kako boste še, razen s knjigo in zgoščenko, ljudem približevali Gabrielovo metodo?

Skozi skupinsko delo. Ko se bo nabralo dovolj ljudi, če bo zanimanje, se bomo z njimi pogovarjali o izkušnjah v prisotnosti zdravnice in Helene, ki vodi vizualizacije in meditacije, da bi ljudje zadevo bolje dojeli in lahko šli naprej sami. Ljudi ne želimo kakorkoli vezati nase.

Zakaj naj ljudje vztrajajo pri branju knjige?

Sami primeri v knjigi te prepričajo, recimo primer gospe, ki je bila zaradi zdravstvenih težav suha in se je lotila spreminjanja svojega organizma po Gabrielovi metodi, ga začela razumeti in ji je generator njenih težav počasi odpadel, ker ni bilo več potrebe po tovrstnem delovanju, kar pomeni, da se je njeno zdravje precej izboljšalo. Drugi primer govori o poslovnih uspehih – oseba si je postavila cilje in jih s pomočjo te metode lažje dosegla. Torej knjiga zajema več kot le hujšanje.

Več o knjigi na gabrielova-metoda.si.

Suzana Golubov, foto Primož Predalič

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"