Vitkost je skorajda že predpisana in štetje kalorij vsakodnevna rutina, ki nas vodi v začarani krog. A težava z odvečnimi kilogrami ni zgolj telesna, temveč seže mnogo globlje. Zato železna disciplina ni prava pot do idealne telesne teže.
Lakota je pogosto povezana s čustvi
Znanstveniki že dalj časa opozarjajo, da težava z odvečnimi kilogrami seže mnogo globlje in ni zgolj čustvena - hrepenimo po miru, varnosti, po občutkih smisla in po ljubezni, boleče pomanjkanje naštetega pa skušamo nadomestiti s hrano.
S slastnim prigrizkom uspemo ustvariti privid umirjenosti, a le za kratek čas. Nemir kmalu spet pride na dan.
Namesto tega bi se morali naučiti poslušati telo, le tako bi lahko prenehali jesti brez razloga.
Hujšanje brez klasične diete
Skrivnost hujšanja in vitkosti je sočutje do sebe. Je pravzaprav delo ne sebi in na skrivnih kotičkih lastnega uma ter potlačenih bolečih izkušnjah, ki so se nam vtisnile kot večna resnica.
Trnova pot, ki je za mnoge, ki želijo težo izgubiti povsem nesprejemljiva.
A kilograme je mogoče izgubiti le z razumevanjem, ki ga izkažemo do sebe, in to v trenutkih, ko skušamo doumeti, zakaj se prehranjujemo tako, kot se, predvsem pa v trenutkih, ko naredimo napako, pretiravamo s hrano in smo le še korak od tega, da bi se zabasali z nezdravimi živili in se tako skušali znebiti neprijetnih občutkov.
Namesto da bi šteli kalorije, moramo spremljati svoje misli, namesto da tehtamo živila, moramo pozornost usmerjati k okusom, vonjem in občutkom v telesu, namesto da se prehranjujemo skladno z urnikom, moramo prisluhniti lakoti in pisati dnevnik, namesto jutranjega tehtanja se je treba posvetiti tehnikam vizualizacije, namesto da bi skušali pregnati misli na lakoto, se lahko zatečemo k hipnozi ...
Raziskave so pokazale, da blagost in sočutje do samega sebe ne vodi v prepuščanje spodbudam k preobjedanju in v samopomilovanje. Potrdile so, da sočutje do sebe vodi v odgovorno ravnanje, razvoj širše perspektive in v samospoštovanje.
Sočutje in sprejemanje samega sebe nas popolnoma spremeni. Na svoje telo začnemo gledati nežneje in bolj blago, prenehamo biti strogi do lastnih prehranskih izbir in nihanj v teži, notranji konflikt izgine.
Učenje iz lastnih napak
Sočutje do sebe zajema učenje iz lastnih napak, učiti pa se ne moremo, če sami sebe kar naprej nekaj obsojamo. Za učenje moramo biti odprti, obsojanje pa nas zapira.
Tisti, ki po preobjedanju ali uživanju 'prepovedane' hrane izkažejo sočutje do sebe, s tem ublažijo samokritiko in negativna čustva, ki bi lahko spodbudila nadaljnje preobjedanje in obupavanje nad prehranjevanjem z zdravo hrano.
Na učinkovito spremembo v prehranjevanju ne vpliva ključno to, kolikokrat se prekršimo in pojemo nekaj nedovoljenega, temveč kaj naredimo, ko se nam to zgodi.
Več si preberite v prispevku Meditacija namesto diete: Skrivnost vitkosti je sočutje do sebe.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
