Za mesec dni sta postali veganki ... Da bi testirali, ali ti to v resnici lahko spremeni življenje. Rezultat?

Olivia Petter in Sarah Young, piski pri The Independent, sta se odločili, da kljub vsemu preizkusita vegansko življenje.

Za mesec dni sta postali veganki in svoje izkušnje beležili v dnevniku.

To se je zgodilo …

1. TEDEN

Olivia ...

»Novoletni dan je, kar pomeni, da imam mačka in večinoma razmišljam o siru,« je zapisala Olivia.

'Reši' jo nekaj žlic kikirikijevega masla.

Kot kaže, bosta med rešitelji tudi humus in pita kruh. In pekarna, ki prodaja veganski sladoledni sendvič.

Ker vsi pravijo, da s prehodom na vegansko prehrano shujšaš, se odloči, da se bo stehtala. Sama sicer ne verjame, da se bo to zgodilo – pri njenih 170 centimetrih, 63 kilogramih in tudi sicer pretežno rastlinski prehrani.

Jé več kot običajno, zapiše. »Morda zato, ker mi možgani pravijo, da si lahko privoščim brez slabe vesti, saj je rastlinska prehrana. Čeprav nisem prepričana, ali je kaj logike v takšnem razmišljanju.«

»Teta je za družinsko večerjo pripravila slastnega pečenega piščanca, jaz pa moram jesti lečo, medtem ko se moji bratranci prepustijo svoji požrešnosti. Žalostna sem in dvome imam o smislu življenja, nato pa se spomnim, da je v omari kikirikijevo maslo.«

Kako je šlo v prvem tednu Sarah?

»Po ogledu več dokumentarnih filmov, ki razpravljajo o prednostih veganstva in po tem, ko sem se oborožila z nekaj kuharskimi knjigami, sem optimistično gledala na kulinarične dogodivščino, ki je pred mano,« je začela Sarah.

In potem je prišel maček.

Božično prenajedanje, novoletna praznovanja … Sir in prošek.

»To pomeni, da 70 odstotkov moje telesne mase predstavlja sir in prošek in verjamem, da je prav to edino, kar ga (mačka) lahko pozdravi,« piše Sarah. Običajni sendvič s slanino seveda prav tako ne pride v poštev.

»Prvo jutro je in že razmišljam, da bi odnehala.«

Sarah je v prvih dneh spoznala, da je udobje njen glavni tekmec. Nikoli ni pomislila, da so sestavine živalskega izvora v toliko različnih produktih.

Opomniti pa se je morala tudi, da mora uživati še kaj drugega kot kruh, humus in riž.

2. TEDEN

Olivia se bori s še večjim hrepenenjem po siru.

Utrujena je in ne more spati in vse, kar si želi, je, da bi se pogreznila v mlečne dobrote.  

Med iskanjem hrane za na dom ugotovi, da ena izmed picerij pripravlja vegansko pico. »Moje razpoloženje se takoj popravi. Prav tako je (pica) odlična in spet nisem prepričana, da je karkoli od tega vegansko.«

Naroči tudi nekaj škatel z veganskim kosilom, kar ji močno olajša življenje in za v službo ji ni treba ponovno pripraviti solate, ki izgleda tako žalostno.

V trgovini najde vegansko čokolado. Ki stane £5.99 (6,76 €) … Zato jo pusti na polici.

Sarah …

Kot ljubiteljica 'prave' skodelice čaja se sprašuje, ali bo okus enak … Odloči za sojino mleko in si obljubi, da bo vztrajala.

Pojavi se želja po sladkem in mami jo sladoled, ki je ostal v skrinji. Odloči se za čokoladico (brez mleka), ki jo presenetljivo pomiri.

»Vse dokler domov ne pride fant s paketom KFC. Ponovno ocenim najin odnos.«

3. TEDEN

Olivia pripravlja nevegansko večerjo za prijatelja.

Razmišlja o enolončnici z jajčevci in piščancem. Nato se odloči, da dejstvo, da kupi piščanca, ga pripravi in potem ne jé ni ravno vegansko početje.

»Nadaljujem s pripravo solate s svojim najljubšim prelivom: oljčno olje, limona, sol, tahini in malo medu.«

Pozabila je, da med ni na seznamu veganski živil in se tega zave šele po tem, ko si je solato že privoščila.

»Naslednji dan si obljubim, da v prihodnje ne bom delala takšnih napak.«

Potem pa …

Na poti k prijatelju se spomni, da še ni imela kosila zato odhiti v najbližjo trgovino in poišče nekaj veganskega.

Najde špinačni falafel. Okusno je, zato zmaže cel paket.

»Zavem se, da nisem preverila seznama sestavin – vsebujejo jajce. Prekleto.«

»Pogrešam sir.«

Sarah je zelo zadovoljna, da ji je uspelo zdržati tako dolgo.

»Ni bilo lahko in brez težav bi se lahko prepustila velikemu, sočnemu burgerju, vendar ostajam močna. Zmorem,« piše Sarah.

Pogreša pa sir. Hkrati je spoznala, da so alternativne znamke supermarketov laž ter da je vredno plačati nekaj več za pravi nadomestek.

Družina se zbere pri večerji – na jedilniku je slasten kari. Kljub temu, da ji oče ves čas govori, da ji ne bo škodilo, če poskusi čisto malo, se upre piščančji dobroti.

»Zase pripravim sladek krompir in čičerko in žalostna sem, ko opazujem, kako si vsi privoščijo sladico.«

Zato napade hladilnik staršev, a vse, kar ji uspe najti, je nesrečen lonček želeja. »To zagotovo ni vegansko?« Aplikacija ji pove, da gre za nekakšno avtomobilsko preprogo. »Zmedena sem, a vseeno pojem.«

4. TEDEN

Olivia se tokrat odpravi na večerjo s prijatelj ...

V špansko restavracijo. Glede na to, da je španska kuhinja praktično Meka za ljubitelje sira in suhomesnih izdelkov, si misli, da bo to pravi test za zaključek.

Ko si privošči že skoraj polovico steklenice merlota, ji prijatelj pove, da ni vsako rdeče vino vegansko. »Odločim se, da to vino verjetno ne vsebuje živalskih proizvodov in z njim pridno spiram jajčevce na žaru.«

Ker ne želi biti najslabši vegan na svetu, se odpove manchegu (sir, ki ga izdelujejo iz mleka ovc pasme manchega), se obrne stran, ko prinesejo svinjski trebuh in ko postrežejo tortiljo ne trzne, niti malo.

Tedna je skoraj konec, kar pomeni, da se tudi njen štiritedenski preizkus zaključuje.

»Še zadnjo skupinsko večerjo moram premagati – kruta igra usode je izbrala picerijo.«

»Na žalost nimajo veganskega sira, kar pomeni, da bom morala jesti pico brez sira. To je kot hot dog brez hrenovke ali solata s tuno in majonezo brez tune.«

Olivia na koncu prizna, da si je oddahnila, da so štirje tedni pri koncu.

Bo nadaljevala?

Ni prepričana.

»Bilo je veliko težje, kot sem mislila, da bo, in skoraj prepričana sem, da sem pridobila na teži – dejstvo, da se nisem želela stehtati, je dovolj dober pokazatelj.«

Bo karkoli spremenila pri prehrani?

Odločila se je, da bo bolj pozorna glede uživanja mesa in mlečnih izdelkov, čeprav je bila že prej precej.

Kakšen je bil zadnji teden za Sarah …

Sarah se je vse do zadnjega tedna izogibala prehranjevanju zunaj, a po poznem obisku kina se je odločila, da je čas za pico. Čeprav ima nekaj dvomov glede na dosedanje izkušnje z veganskim sirom.

Naroči pico pri Pizza Hut in je prijetno presenečena. »Čeprav ne izgleda niti približno tako slastno kot fantova, ki je naložena z mocarelo, je bila precej okusna.«

Po štirih tednih se počuti precej manj napihnjeno in ko se stehta, ugotovi, da je celo izgubila dva kilograma.

»Žal pa mislim, da veganstvo ni zame. Čeprav ni bilo tako težko, kot sem sprva mislila, da bo.«

Ugotovila je, da se ne želi odpovedati razkošju, ki mu pravi sir.

Povzeto po: The Indepenent - Can going vegan for a month really change your life? iz leta 2018

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?