25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Najljubša hrana možganov: čokolada

26. 11. 2011

In STOP! Še preden vas naslov odpelje do najbližje omarice s slaščicami prve pomoči … ne bom pisal o lila kravici, temveč o temni čokoladi in kakavu. Natančneje, 100% kakavu (kar pomeni brez kakršnih koli primesi). Še natančneje, surovem kakavu (kar pomeni, da ni termično obdelan do onemoglosti) in najnatančneje – z oznako ekološkega kmetovanja in pravične trgovine (»fairtrade«).

Verjetno sem popolnoma povozil vaše trenutno navdušenje ob prebranem naslovu, kajne? Če imate v bližini kak košček temne čokolade, si jo zato kar privoščite, meni pa namenite naslednjih nekaj minutk, da predstavim lastnosti kakava, zaradi katerih uvrščam čokolado med elitno družbo našim možganom najljubše hrane – ob bok divjem lososu, sardinam, orehom in borovnicam.

Pred časom sem pisal o fascinantni ideji, ki se imenuje poli-obrok. Ta teoretičen obrok naj bi pod pogojem, da se uživa vsak dan, pomembno vplival na znižanje možnosti za pojav srčno-žilnih težav. Še več, upoštevajoč kalkulacije in napovedi raziskovalcev naj bi tak obrok znižal možnost pojava srčno-žilnih bolezni za kar 75 % (je ni tablete na svetu, ki bi se lahko pohvalila s takšnim učinkom)! Sestavine tega poli-obroka? Vino, ribe, oreški, česen, sadje, zelenjava in čokolada.

Raziskovalcem je v bistvu uspelo celo ugotoviti posamičen prispevek vsakega od zgoraj navedenih 7 superživil k skupni zdravstveni koristi obroka; čokoladi pripada impresivnih 21 %.

Ste se kdaj vprašali, od kod čokoladi takšna mogočnost, da trese kolena naši samokontroli, nas drži v primežu zasvojenosti in se vmešava v naše tako čustvene kot miselne interakcije? Bogastvo in širina mamljivih okusov imata nedvomno prste vmes, a mislim, da imamo tu opravka z večjo in kompleksnejšo »zverino«.

Flavonoidi v kakavu preprečujejo mašenje arterij.

Kakav je nabit s spojinami, ki jim pravimo flavonoidi. Ti so prav tako na voljo v brusnicah, jabolkih, jagodah, čebuli, čaju in rdečem vinu, s čimer je čokolada postavljena v odlično družbo. Obstaja več kot 4.000 flavonoidnih spojin v rastlinskem kraljestvu. Pri rastlinah, flavonoidi zagotavljajo pomembno zaščito pred okoljskimi strupi, ko pa rastlinsko hrano užijemo, smo deležni podobno zaščitnih koristi kot rastline tudi sami. Posebna skupina flavonoidov prisotnih v kakavu se imenuje flavanoli. Ti so bogato prisotni v kakavu in preprečujejo maščobam podobnim substancam v krvi, da bi mašile stene arterij.

Ko nam uspe zmanjšati nepotrebno strjevanje krvi, zmanjšamo tudi tveganje za pojav infarkta in kapi (iz podobnega koagulacijskega učinka se v določeni primerih priporoča preventivna uporaba aspirina). Vse navedeno posledično otežuje sprijemanje krvnih ploščic in nastanek krvnih strdkov. Ob flavanolih doprinese k takšnemu učinku kakava tudi njegova visoka vsebnost magnezija, ki je eden od najpomembnejših mineralov za zdravje srca.

Flavanolom z veseljem pripišem še eno zelo lepo lastnost – v telesu uravnavajo spojino, imenovano dušikov oksid (NO). NO igra kritično vlogo pri dobrem pretoku krvi skozi žile, zdravem krvnem pritisku in je v splošnem zelo pomembno merilo za ugotavljanje kardiovaskularnega stanja. Študija, opravljena pod taktirko italijanskih znanstvenikov, priča o učinkih temne čokolade na znižanje krvnega pritiska, najzaslužnejši za to pa naj bi bil prav kakav, ki v spremstvu flavanolnih spojin opazno podpira telesno sposobnost sintetiziranja dušikovega oksida. Kot zanimivost, v ameriškem dnevniku za klinično prehrano je bil izpostavljen vpliv temne čokolade ne le na znižanje krvnega pritiska, temveč tudi na izboljšanje inzulinske odpornosti pri zdravih posameznikih!

Izbira »prave« čokolade je ključna


Ozrimo se za hip nazaj k uvodu v ta članek – vsa odobritev in hvala, ki jo od tam dalje namenjam  pravi čokoladi in kakavu, ne vključuje komercialnih čokoladnih ploščic, ne s karamelo oblitih palčk in ne z lešniki polnjenih kroglic, ki se strateško spogledujejo z nami v trgovinah. To so izdelki, ki jim ne morem pripisati niti najmanjših zdravstvenih koristi. Te imajo raje dobro družbo in so zato v skupinah antioksidantov in flavanolov, obeh naravno prisotnih v pravem kakavu. Rahlo grenak priokus temne čokolade je ravno posledica slednjih.

Torej, ko vas Lilin nasvet naslednjič premami in si »dovolite biti nežni«, kot pravi, naj ta nežnost ne seže le do vaših okušalnih brbončic. S tem v mislih, izberite pravo čokolado – z visokim deležem kakava – in si poleg omamnega okusa privoščite še vse zdravstvene koristi flavanolov. Ta pri najkakovostnejših čokoladah in izdelkih iz pravega kakava vedno presega 60 % (višji odstotek, boljša kvaliteta). Mlečna in bela čokolada ostajata po tem kriteriju brez zdravstvenih koristi, s komercialnimi različicami in ostalo tolpo imitatorjev pa so navadno za nameček oborožene še z ekstra dozami sladkorja, maščobe, različnih voskov in drugih kemikalij, katerih, verjamem, nihče, ki bere ta članek, ne želi zavestno dodajati v svojo prehrano. V kratkem – bolj je čokolada predelana, manj zdravstvenih koristi ima.

V kakavu je naravno prisotna maščoba v obliki kakavovega masla, ki dejansko vsebuje tri različne oblike maščobe – maščobne kisline. Prva je oleična kislina in je iste vrste kot tista, ki jo najdete v oljčnem olju – za njo že vemo, da je do nas zelo prijazna. Drugo imenujemo stearična kislina, ki ima v najslabšem primeru nevtralen učinek na naše telo. Tretja pa se odziva na ime palmitična kislina – od vseh treh verjetno najmanj koristna, a ne pozabimo, da sestoji le 1/3 skupnih maščob čokolade in ob zmernih porcijah res ni razloga za skrb. Če že omenjam kakavovo maslo, ne morem mimo njegove izrazito visoke cene, zaradi katere ga cenene blagovne znamke rade nadomeščajo z mlečno maščobo in hidrogeniranimi olji.

Čokolada ni za vsakogar


Toliko koristi, s katerimi se upravičeno ponaša, pa še vedno ne more ugoditi vsem! Ja, res je – domnevno naj bi *bioaktivne sestavine v čokoladi pri nekaterih ljudeh povzročale prehranske vzorce ,podobne zasvojenosti, in če se med temi ljudmi slučajno prepoznate, priporočam, da se spomnite starodavnega grškega izreka: γνῶθι σεαυτόν oz. za nas, ki ne govorimo grško: »know thyself« (spoznaj se), in se čokoladi poskusite izogibati (veliko sreče pri tem). Če pa spadate v družbo nas, »kakavoljubcev«, in nimate zdravstvenih težav, ki bi vam uživanje čokolade preprečevale, potem res ne vidim razloga, zakaj si ne bi privoščili par koščkov vsakih nekaj dni (ali še bolje – surovih kakavovih zrnc). Pa še enkrat: PAR KOŠČKOV! In kozarec rdečega vina, seveda …

*Teobromin in družina metilksantinov


Teobromin je relativno neznana substanca, njena prisotnost in učinki pa so redno in predvsem zmotno enačeni s tistimi, njegovega bolj poznanega brata – kofeina. Oba pripadata družini alkaloidnih molekul z imenom metilksantini, ki so naravno prisotni v več kot 60 različnih rastlinskih vrstah. Od metilksantinov so v ospredju ravno kofein – primarno prisoten v kavi, teofilin – oblika prisotna v čaju in teobromin, ki je primarni metilksantin kakavovca – theobroma cacao; ime izvira iz grških korenov theo (bog) in brosi (hrana) ter pomeni »hrana bogov«.

Teobromin deluje predvsem kot stimulant gladkega mišičja (zaradi česar pomaga pri astmi), njemu se pripisujejo slavne afrodizične lastnosti čokolade, leta 2004 so zanj londonski znanstveniki dokazali močno antitusivno delovanje (redukcija kašlja), v nasprotju s kofeinom pa ima tudi znatno blažji vpliv na centralni živčni sistem. Čeprav v glavnem ne povzroča odvisnosti, je ta lastnost pri čokoladi izvzeta.

Poroča se, da je bil teobromin od odkritja v drugi polovici 19 stoletja uporabljan pri zdravljenju edema (nakopičenje tekočine v tkivu med celicami, ki se kaže kot otekanje), različnih vrst angine ter cirkulatornih obolenjih, vključujoč arteriosklerozo, žilna obolenja in hipertenzijo.

V moderni medicini se teobromin uporablja kot vazodilatator (pospešuje pretok krvi po žilah, kar je povezano z znižanjem krvnega pritiska in delovanjem flavanolov), diuretik (pogostejše uriniranje), uporablja se tudi kot spodbujevalec srčnega ritma. Kot zanimivost – v tem trenutku je njegova uporaba patentirana za bodoče raziskave na področju ugotavljanja obetavnih antikarcinogenih lastnosti.

Mario Sambolec, www.feel-good.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri