Sladko življenje brez greha

3. 7. 2007
Deli

Imate radi sladko hrano? Mislimo, da bo kar večina odgovorila pritrdilno. Obstaja veliko nadomestil za sladkor, le vprašanje je, katerega boste izbrali.

Veliko vrst sladkorja je, ki je v naravi v različnih vrstah sadja in zelenjave, pa tudi v mleku in mlečnih izdelkih. Sladkor pa je lahko tudi umetno narejen in dodan prehrani, kar seveda poveča njeno sladkost in energijsko vrednost. S sladkorjem si sladimo kavo ali čaj, dodajamo ga v različna peciva in druge sladice. Tako lahko dnevno zaužijete kar precej sladkorja in s tem tudi precej kalorij.

Beli sladkor

O škodljivosti belega sladkorja je škoda izgubljati besede, čeprav se v prehrani uporablja najpogosteje. Je vir praznih kalorij, saj daje le energijo, ker zaradi procesa rafiniranja ne vsebuje nobenih esencialnih snovi (vitaminov in mineralov). Beli sladkor se znajde na črni listi nakupovalnega seznama poleg povezave s prekomerno telesno težo še zaradi drugih potencialnih negativnih učinkov:

  • negativno vpliva na delovanje imunskega sistema
  • negativno vpliva na mineralno ravnovesje v telesu
  • škodljivo vpliva na ledvica, jetra in trebuš no slinavko
  • povzroči hipertenzijo in kardiovaskularne bolezni
  • slabo vpliva na zdravje zob in obzobnih tkiv
  • povzroča zakisanost organizma
  • pospešuje kancerogene procese
  • pripomore k pojavu sladkorne bolezni

Rjavi in rumeni sladkor

  • V nasprotju z belim sladkorjem vsebujeta več mineralov, zato jih med prebavo telesu odvzameta manj kot beli sladkor.
  • Če se odločite za nakup ekološko pridelanega rjavega sladkorja, ste na boljšem še z enega vidika – pri pridelavi in predelavi sladkorne pese ali trsa, iz katerih pridobivajo beli sladkor, namreč uporabljajo celoten 'arzenal' kemične industrije, ki ga z uživanjem ekološko pridelanega sladkorja ne boste zaužili.
  • Glede na to, da je v rjavem sladkorju običajno od 3 do 7 odstotkov melase, je ta sladkor še vedno precej reven glede vsebnosti vitaminov in mineralov.
  • Med najbolj zdrave sladkorje pa vsekakor sodijo tisti, ki so v tekoči obliki, torej niso kristalizirani.
  • V naravi, v sadju ali naravnih sirupih, je sladkor vedno v tekoči obliki, zato se med najbolj primerna sladila uvrščajo tista, ki iz narave vzamejo ta sladkor v naravni obliki.
Takšna sladila so:

Javorjev sirup

Javorjev sirup je najboljši dokaz narave, da sladkor ni nujno greh. Proizvajajo ga iz soka javorjevih dreves. Sirup vsebuje približno 64 odstotkov sladkorja, večinoma saharozo, in je vir številnih mineralov (kalcij, kalij, mangan, cink, magnezij itd. ) in vitaminov B-kompleksa, predvsem vitaminov B2, B5 in niacina, ki sodelujejo pri presnovi, delovanju živčnega sistema in tvorbi rdečih krvničk.

Uporabljajo ga med postom, saj čisti organizem. Beli sladkor lahko nadomesti v kavi in mlečnih napitkih, z njim si lahko pripravimo okusno sadno solato, okus se dobro ujema z oreščki, žiti in jabolki. Primeren je tudi za pripravo različnih biskvitov in piškotov.

Zanimivost: Iz drevesa, ki mora biti staro vsaj 40 let, dobijo v sezoni približno 40 litrov soka, kar zadošča za proizvodnjo zgolj 1 litra sirupa. Po videzu in okusu delimo sirupe na štiri kategorije:

  • GRAD AA je najbolj svetle barve in najblažjega okusa.
  • GRAD A je temnejši in izrazitejšega okusa ter se najpogosteje prodaja v trgovinah.
  • GRAD B je še temnejši in še močnejšega okusa.
  • GRAD C je po videzu in okusu zelo podoben temni melasi.

Agavin sirup

Agavin sirup pridobivajo iz agave. Glavni sladkor v agavinem sirupu je fruktoza (več kot 85 odstotkov), nekaj pa je tudi glukoze. Agavin sirup je slajši od belega sladkorja, ima pa enako kalorično vrednost kot saharoza. Zato manjša količina agavinega sirupa zagotovi enako sladkost vendar manjšo kalorično vrednost kot beli sladkor.

Ima zelo nizek glikemični indeks in vsebuje mineralne snovi. Dodajamo ga vsem jedem, ki jih drugače pripravimo z belim sladkorjem. Zelo dobro se ujame z okusom jagod, malin in borovnic.

Melasa

Melasa nastane kot stranski proizvod pri proizvodnji sladkorja iz sladkornega trsa. Je temen, gost sirup, ki ima grenko-sladek okus. Tudi melase je več vrst, od svetlejše bolj blagega okusa do temnejše z izrazitejš im, bolj grenkim okusom.

Slednja je prava zakladnica hranilnih snovi, saj vsebuje magnezij, železo, baker in mangan ter vitamine iz skupine B. Pozitivna lastnost melase je, da je edino sladilo, ki telesa ne zakisa. Okus melase se dobro ujame s sladicami na osnovi čokolade in v kombinaciji kislega sadja in melase.

Zanimivost: V žlici melase je trikrat več železa kot v jajcu in več kalcija kot v kozarcu mleka. Zgoščeni jabolčni ali hruškov sok Takšen sok je cenovno najugodnejš a zamenjava za sladkor. Okus ima po sadju iz katerega je pridobljen. Dejansko je to sok, iz katerega odvzamejo delež vode. Tri žlice takšnega soka se po sladkosti ujema z dvema žlicama sladkorja. Idealno se poda k vsem jedem, v katerih uporabljate sadje (zavitki, sadne rezine, pite itd. ).

Med

Med je gosto tekoče sladilo iz različnih sladkorjev in številnih drugih komponent. Med sladkorji prevladujeta fruktoza in glukoza, v manjših količinah pa tudi saharoza, maltoza in dekstrini. Vsebnost preostalih sestavin pa je predvsem odvisna od vrste medu, ki ga določa barva, vonj in okus.

Vitamin C in železo, ki ga vsebuje med, zelo pozitivno vplivata na krvno sliko. Vsebuje tudi beljakovine in encime, ki izvirajo iz cvetnega prahu in iz čebeljih žlez. V medu je tudi hormon acetilholin, ki je pomemben kot kemični prenašalec signalov v živčnem sistemu. Če želite, da se vsi encimi, vitamini in minerali v medu ohranijo, ga ne smete segrevati na več kot 40 stopinj Celzija.

Zaradi antibakterijskega in antivirusnega delovanja se med uporablja kot pomoč pri preprečevanju in zdravljenju prehladnih obolenj. V trgovinah so vam na voljo mešanice medu z matičnim mlečkom, s cvetnim prahom in propolisom, ki vsebujejo še več antimikrobnih snovi ter snovi, ki pozitivno učinkujejo na vaš imunski sistem.

Pravi korak k zdravju

Torej če želite jesti zdravo, to še ne pomeni, da morate jesti nesladkano hrano. Vsekakor pa je nadomestitev belega sladkorja s sladili, ki so bogatejša s hranilnimi snovmi, pravi korak k bolj zdravi prehrani. Ne smete pa pozabiti, da so ta naravna sladila ravno tako kalorična. Zmernost pri količini je še vedno prava pot k dobri volji, ko stopite na tehtnico. Na voljo so tudi različna umetna sladila (aspartam, saharin itd. ), ki jih bomo opisali prihodnji teden.

Priporočamo:

Jagodno-mandljev šejk

  • 80 g jagod
  • 2 žlici pomarančnega soka
  • 1 žlica mandljev
  • 1 žlica medu
  • 200 ml ohlajenega posnetega mleka
  • cimet
  • 3 kocke ledu

Jasna Zagrajšek

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord