Mediteranska prehrana: sinonim za zdravje, tradicijo, druženje

22. 10. 2015 Promocijsko sporočilo

Mediteranska prehrana ima izjemen vpliv na telesno in duševno počutje vsakega posameznika. Bogata je z olivnim oljem, oreščki, ribami, mediteranskimi zelišči, sadjem in zelenjavo. Zato ne čudi, da smo mediteranski prehrani ob svetovnem dnevu hrane posvetili posebno pozornost: 16. in 17. oktobra se je v hotelih LifeClass Portorož odvila konferenca »Mediteranska hrana in prehrana«.

Izhodišče konference je bilo, da mediteranska hrana in prehrana predstavljata izziv in obet človeštvu, ki vidi svojo prihodnost v zdravem načinu življenja in prehranjevanja. Dogodek, posvečen sredozemski prehrani, ki velja za eno izmed najbolj zdravih načinov prehranjevanja, se je odvil pod strokovnim vodstvom prof. dr. Petra Rasporja, ki je vodja Inštituta za živila, prehrano in zdravje iz Fakultete za vede o zdravju (Univerza na Primorskem). Strokovnjak je dogodek med drugim pospremil z mislijo, da za mediteransko prehrano velja naslednje: »Nikoli ne jej in ne pij sam, na krožnikih pa naj bo hrana iz tvojega okolja in trenutnega letnega časa.«

Tudi nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič je izpostavil sam način priprave, sestavo, velikost ter število obrokov hrane, pa tudi samo razpoloženje ali vzdušje, v katerem uživamo, prebavljamo in presnavljamo hrano.

Pomemben je torej človek z zdravim življenjskim slogom v urejenem družbenem okolju in ne samo hrana. Sicer pa mediteranska hrana vpliva na izboljšanje splošnega počutja in prebave, znižanje holesterola v krvi, hkrati pa tudi izboljša delovanje naših mentalnih sposobnosti in možganov, predvsem v času staranja. Še več, mediteranska hrana je dokazano boljša kot nizko-kalorična dieta. Več kot 30 % srčnih napadov, kapi in tudi smrti zaradi srčnih obolenj lahko preprečimo z mediteransko dieto.