25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Raznovrstna prehrana za najmlajše: Naj otrok je enako hrano kot odrasli?

Otroci (foto: Profimedia) Profimedia
5. 10. 2014

V prvih mesecih po rojstvu je za otroka najboljša izbira hrane in pijače zanesljivo materino mleko. Kaj pa po prvem rojstnem dnevu?

Prva tekočina, ki jo novorojenček dobi iz materinih prsi, pravzaprav še ni pravo mleko, temveč rumenkasto mlezivo (kolostrum), ki ga je zelo malo, je pa izredno bogato z beljakovinami in s protitelesci. Zato ga nekateri imenujejo tudi 'prvo otrokovo cepivo', saj je otrok, dokler je dojen, zaščiten pred številnimi okužbami.

Za približno polovico novorojenčkove odpornosti ima zasluge prav mlezivo. To se postopno spremeni v 'zrelo' materino mleko v približno desetih do 14 dneh po porodu. Vse do približno polovice otrokovega prvega leta je materino mleko najboljša in pravzaprav edina potrebna hrana oziroma tekočina.

V času, ko številne pestijo finančne tegobe, pa ne smemo zanemariti, da ima materino mleko poleg vseh drugih tudi finančno prednost – je brezplačno. Umetno mleko je drago, seveda pa nekaterim mamam, pa če se še tako trudijo, ne preostane drugega, kot da otroka hranijo z umetnim mlekom, ki je tudi zelo kakovostno.

A glavna tema članka ne bo dojenje niti uvajanje goste hrane pri otrokovih šestih mesecih, ampak kako otroku po prvem rojstnem dnevu ponuditi čim bolj raznovrstno hrano.

Že takoj ko otrok po prvem letu postane bolj samostojen, je pametno, da mu ponudimo veliko različnih okusov. Če mu bomo vedno kuhali le tisto, kar ima najraje, mu druga hrana sploh ne bo dišala.

Pojdite na tržnico

Že restavracije delajo veliko napako, saj za otroke največkrat ponujajo staro dobro klasiko – pomfrit, ocvrt zrezek, pico, morda ocvrtega osliča. A ne ponavljajte te napake še sami, saj boste naredili veliko več škode kot z nekaj obiski restavracij.

Hrana naj bo nekaj zanimivega, naj bo obred, nikakor ne sme postati nekaj prisiljenega, nekaj, kar otroka spravlja v stisko. Za majhne otroke je zelo zanimiv obisk tržnice s pisanimi stojnicami in ribjega oddelka, kjer se skriva vse od hobotnic, rakov, velikih rib, školjk ...

Malo večje otroke lahko že kar same pošljemo, da opravijo kakšen manjši nakup, na primer k stojnici po pomaranče ali po jabolka, kruh. To se bo zagotovo vsem otrokom zdelo sila imenitno. Naj ob sobotah otrok sam določi jed, ki bi jo rad jedel, ali vsaj, kaj bi rad poskusil iz bogate ponudbe tržnice, kateri novi okus ga zanima. Morda mu bodo zadišale prav kranjske klobase in kislo zelje, ki se ga je do zdaj tako vneto branil.

Otroke ob dnevih, ko imate več časa, spustite tudi v kuhinjo, naj vam pomagajo pri pripravi solate, naj na mizo položijo prtičke, krožnike, pribor … Vse te malenkosti jih bodo prepričale, da bodo pozneje poskusili vso hrano, tako da ne boste imeli težav s pačenjem in jokom.

Otrok naj je enako hrano kot odrasli

Že enoletni otrok lahko je popolnoma enako hrano kot odrasli, seveda v manjših količinah. Zato mu le ponudite vse: od sadja, zelenjave, testenin, riža do rib, pustega mesa ... Različne kombinacije bodo dobra osnova tudi za poznejše prehranjevalne navade, saj mu bodo domači prav vsi okusi.

Seveda se bo otrok večkrat tudi upiral, spreminjal pa se mu bo tudi okus. Nekaj, kar je oboževal pri dveh letih, bo zavračal pri petih letih. A naj vas ne skrbi, to je nekaj povsem normalnega.

Raziskave kažejo, da se največje težave z nezdravo prehrano pojavijo v zadnjih letih osnovne šole in v srednji šoli, ko so otroci oziroma mladostniki že samostojni.

Vendar pa je zdrava prehrana za otroke in mladostnike še bolj pomembna kot za odrasle, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Hkrati pa hrana predvsem v mladostniškem obdobju ne zadovoljuje le fizioloških potreb, ampak ima tudi psihološki pomen.

Energijsko in hranilno uravnotežena ter potrebam otrok in mladostnikov v fazi rasti in razvoja prilagojena prehrana je med najpomembnejšimi pozitivnimi dejavniki varovanja zdravja. Različne raziskave so pokazale, da je vključevanje sadja in zelenjave pomembno za zdravje, saj vsebujeta številne za normalno rast in razvoj nujno potrebne snovi, ki obenem varujejo pred infekcij­skimi obolenji in različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v odrasli dobi.

V prehranskem smislu so živila iz sku­pine sadje in zelenjava pomembna ne le zaradi vsebnosti številnih osnovnih hranil in prehranskih vlaknin, ampak tudi zato, ker učinkovito redčijo energijsko gostoto sestavljenih obrokov. In seveda se mladostniki branijo prav sadja in zelenjave – bolj iz uporništva, niti ne toliko, ker ju ne bi marali.

S težo obremenjene mladostnice

O obnašanju v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju in o prehranjevalnih navadah in prehranskem statusu otrok in mladostnikov v Sloveniji je bila opravljena tudi raziskava.

Ugotovitve so naslednje:
  • Mladostniki zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega, obenem se prehranjujejo neredno; naj­pogosteje opuščajo zajtrk, manj pogosto večerjo, oboje v večjem deležu opuščajo dekleta; število otrok, ki zajtrkujejo, od vrtčevskega obdobja do zaključka adolescence upada, tako da v starosti od 15. do 19. leta zajtrkuje samo slaba polovica mladostnikov, manj deklet kakor fantov.
  • Mladostniki se glede izbire živil prehranjujejo razmeroma nezdravo; uživajo premalo sadja in zelenjave ter rib, dekleta pa tudi premalo mleka in mlečnih izdel­kov ter mesa, pogosto pa posegajo po sladkih in slanih prigrizkih ter gaziranih sladkanih pijačah in pijačah z nizkim sadnim deležem.
  • Dobre štiri petine otrok in mladostni­kov ima priporočene vrednosti indeksa telesne mase (ITM), delež otrok in mladostnikov s povečano telesno težo, podobno kot kažejo tuji podatki, tudi v Sloveniji z leti počasi narašča. Hkrati opažamo, da imajo nižje vrednosti ITM predvsem mladostnice. Te so obenem bistveno manj zadovoljne s svojo telesno težo kot mladostniki, večinoma bi želele imeti manjšo telesno težo. Skoraj dve tretjini vseh mladostnic si želita, da bi jim tehtnica pokazala manj kilogramov. Temu primerne so tudi prehranjevalne navade mladostnic. Izogibajo se predvsem živilom, ki lahko redijo.

Kaj svetujejo strokovnjaki?

Optimalna prehrana, ki je v skladu s prehranskimi priporočili:

  • 50–55 odstotkov zaužite energije naj bodo ogljikovi hidrati (žito, krompir, testenine, riž, zelenjava, sadje),
  • največ 35 odstotkov zaužite energije naj bodo maščobe,
  • preostalih 10–15 odstotkov vnosa energije naj bodo beljakovine – polovica živalskega izvora (mleko, meso, ribe, jajca) in polovica rastlinskega izvora (žito, krompir, stročnice).
  • Prevelik vnos nasičenih in trans maščobnih kislin vpliva na povišanje skupnega holesterola in škodljivega LDL-holesterola v plazmi, kar ima za posledico povečano tveganje za bolezni srca in ožilja. Nastanek ateroskleroznih poškodb ožilja se začne – verjeli ali ne – že v predšolskem obdobju.
  • Nasičene maščobne kisline so predvsem v maščobah živalskega izvora, zato jih uživamo le občasno in se izogibamo mesnim izdelkom, ki vsebujejo veliko maščob.
  • Najbolj priporočljiva olja so olivno olje, ekstra sončnično olje, olje oljne repice, sojino olje.

Predlogi za zdrav zajtrk

  • polnozrnati kosmiči ali polnozrnati corn flakes z nemastnim mlekom ter svežim sadjem
  • sadna solata
  • polnozrnati kruh z maslom in svežim sadjem
  • misliji brez dodanega sladkorja z jogurtom in svežim sadjem
  • polnozrnati rogljiček
  • trdo kuhano jajce in sveža zelenjava
  • sadni smoothie

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri