Zoran Stevanović pozornosti ne pritegne le s politiko, temveč tudi z izjemno discipliniranim življenjskim slogom. Zgodnja jutra, redni treningi in prehrana z visokim deležem beljakovin so njegova stalnica že desetletja.
Zoran Stevanović, ki je v prejšnjem tednu prevzel vodenje Državnega zbora, je v javnosti znan ne le po svojem političnem delovanju, temveč tudi po izrazito discipliniranem življenjskem slogu. Že vrsto let poudarja pomen gibanja, rutine in premišljene prehrane, ki jo vidi kot enega ključnih temeljev dobrega počutja in dolgoročnega zdravja.
Strogo začrtana jutranja rutina
Njegov vsakdan je strukturiran skoraj vojaško natančno. Dan začne zelo zgodaj, še pred peto uro zjutraj, ko se prebudi in v dan vstopi s hladnim tušem. Temu sledijo posebni napitki, zajtrk in jutranji trening, ki ga opravi še pred sončnim vzhodom.
Takšen ritem ohranja že desetletja, ob tem pa poudarja, da se počuti izjemno dobro in polno energije. Svoj način življenja vidi tudi kot zgled, ki bi lahko po njegovem mnenju marsikomu pomagal preprečiti zdravstvene težave in hkrati razbremeniti zdravstveni sistem.
Veliko beljakovin in čim manj kalorij
Pomemben del njegovega življenjskega sloga je prehrana, ki ji namenja veliko pozornosti.
"V svoji prehrani sem zelo statičen, konstanten tako da je moja prehrana vedno približno podobna. Gledam, da na dan pojém približno 300 gramov beljakovin, ob tem pa čim manj kalorij," je povedal v enem od intervjujev.
Stevanović ob tem dodaja, da se njegova prehrana sicer nekoliko spreminja glede na mesec oziroma letni čas, a osnova ostaja enaka: čim več beljakovin in čim manj kalorij. Povedal je tudi, da je njegova energijska poraba zelo visoka: dnevno naj bi v povprečju porabil med 4500 in 5000 kcal.
Zakaj so beljakovine tako zelo pomembne in kje jih lahko dobimo?
Beljakovine imajo v človeškem telesu ključno vlogo. So osnovni gradniki mišic in sodelujejo pri številnih procesih v telesu. Brez zadostnega vnosa beljakovin telo težje obnavlja tkiva, slabša je regeneracija po naporu, lahko pa pride tudi do upada mišične mase.
Poleg tega beljakovine prispevajo k daljšemu občutku sitosti, kar lahko pomaga pri uravnavanju telesne teže. V primerjavi z ogljikovimi hidrati in maščobami se prebavljajo počasneje, zato lahko zmanjšujejo potrebo po pogostih prigrizkih.
Dobri viri beljakovin so raznoliki in dostopni. Med živalskimi viri izstopajo pusto meso, kot so piščanec, puran in govedina, ribe, jajca ter pusti mlečni izdelki, kot so skuta, jogurt in lahki sir. Ti viri vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje.
Na drugi strani so tudi rastlinski viri beljakovin, ki postajajo vse bolj priljubljeni. Med njimi so stročnice, kot so leča, fižol in čičerika, pa tudi tofu, tempeh, oreščki in semena. Čeprav večina rastlinskih virov ne vsebuje vseh esencialnih aminokislin v optimalnem razmerju, jih lahko z ustreznim kombiniranjem brez težav vključimo v uravnoteženo prehrano.
Pri tem je pomembno poudariti, da tako visok vnos beljakovin, kot ga navaja Stevanović, ni nujno primeren za vsakogar. Potrebe po beljakovinah so odvisne od starosti, telesne aktivnosti, zdravstvenega stanja in ciljev posameznika. Povprečna odrasla oseba potrebuje bistveno manj beljakovin kot nekdo, ki vsakodnevno intenzivno trenira in porabi več tisoč kalorij. Zato strokovnjaki vedno svetujejo, da se prehranske odločitve prilagajajo individualno in po potrebi tudi v sodelovanju z nutricionistom.
