Vsak človek se na neki točki življenja v manjši meri kdaj sooči z občutki večvrednosti. Nekateri ljudje pa imajo s tem resnejše psihološke problemek, saj se soočajo s komplesom superiornosti ali večvrednosti.
Kompleks superiornosti je izraz, ki ga je ustvaril Alfred Adler za opis pretiranega občutka lastne pomembnosti in lastne vrednosti v primerjavi z drugimi, ki prikriva resnične občutke povprečnosti.
Osebe s kompleksom večvrednosti verjamejo, da so boljše od drugih v smislu sposobnosti ali inteligence in prezirajo posameznike, ki se jim zdijo manjvredni.
Pogosti znaki kompleksa superiornosti:
Nezmotljivost
Ljudje s kompleksom superiornosti imajo »vedno prav« ali pa poskrbijo, da dokažejo, da se motijo drugi. Nikoli niso resnično zadovoljni s tem, kar so kot osebe, in namesto da bi se spopadli s temi občutki, se raje odločijo, da drugim »ponudijo« različico svoje popolne podobe.
Pogosto nihanje razpoloženja
Osebe s kompleksom večvrednosti se nenehno borijo med notranjo manjvrednostjo in potrebo, da bi bile navzven videti močne in najboljše. Nič nenavadnega ni, da se ti občutki med seboj nenehno »bojujejo« za prevlado, kar povzroča nenadne drastične spremembe v razpoloženju. Tega v sebi pogosto ne prepoznajo. Prav tako ne razumejo svojih čustev in jih zato ne morejo nadzorovati.
Težnja po nadrejenosti
Ena izmed lastnosti ljudi s kompleksom večvrednosti je, da so mnenja, da so vsi »pod njimi« in verjamejo, da si zaslužijo več kot drugi. Težko prepoznajo, da si vsi zaslužijo enako raven spoštovanja, saj so mnenja, da lahko za dosego cilja z drugimi ljudi, ravnajo kot sami želijo. Pogosto si prizadevajo za vodenje na delovnem mestu ali v skupinah, da imajo opravičilo za uveljavljanje svoje prevlade. Večkrat v svojem delovanju gredo tudi »preko trupel«. Na položajih moči delujejo tako, da se jih drugi bojijo, namesto da bi jih spoštovali.
Pomanjkanje čuta za druge
Ljudje s kompleksom večvrednosti imajo običajno težave s sočutjem do drugih. Vpeti so v svoje lastne negotovosti in so preveč zaposleni z oblikovanjem svoje samopodobe, da bi poskušali razumeti druge. Zaradi pomanjkanja empatije so večkrat hladni in preračunljivi.
Mnenje, da se vse vrsti okrog njih
Kadar ima nekdo kompleks večvrednosti, ga zlahka vidimo kot egocentričnega, saj takšni ljudje razmišljajo v smislu, da se vse vrsti okrog njih. Redko se ozirajo na to kako to vpliva tudi na druge. Pogosto razvrednotijo dosežke drugih, tako da hvalijo sebe. Večkrat so nagnjeni tudi k temu, da prekinjajo in se hvalijo sami s seboj. To izhaja iz njihove zaskrbljenosti, da ne bi bili priljubljeni ali cenjeni.
Povzeto po: yourtango.com
Morda vas bo zanimalo tudi:
Tokrat se je voditelj podkasta Borut Pahor pogovoril z Alenom Kobilico. Med drugim sta govorila o starševstvu, o tem, kje 38-letni človek, ki je ravno oslepel, išče navdih in kako težko se je bilo soočiti z oslepitvijo.
Epizodi lahko prisluhnete tukaj:
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?