8 stvari, ki jih nikoli ne izustitite na sestanku

1. 9. 2009
Deli
8 stvari, ki jih nikoli ne izustitite na sestanku

Želimo vas opozoriti na natanko osem stvari, ki jih ne smete izustiti na nobenem poslovnem ali službenem srečanju. Izogibajte se jim in vaša kariera bo cvetela.

“Zdaj moram pa res iti. ”

Če imate resnično tehten razlog, da zapustite sestanek pred uradnim koncem, se morate vnaprej opravičiti šefu, ki je sestanek sklical. Momljanje kakršnihkoli izgovorov na poti skozi vrata je skrajno nevljudno in ljudje si bodo to zapomnili.

To načelo je del najpomembnejšega pravila za komuniciranje s šefi: brez presenečenj. Sestanek je kot predvolilni shod, kjer nihče ne zastavi vprašanja, ne da bi že vnaprej vedel odgovor. In tudi nihče ne strese iz rokava nekakšnega poljubnega odgovora, kadar nima pojma, kaj bi rekel. Tako kot pri dunajskem valčku, kjer pazimo, da soplesalcu ne hodimo po nogah, razen če imamo za to posebej dober razlog, je treba biti tudi tu previden.

Če pa se res hočete na hitro izvleči, se dogovorite s tajnico ali kolegom, da vas ob vnaprej dogovorjenem času pokliče na mobilnik zaradi ‘zelo nujne in neodložljive zadeve’. Ali pa se samo zgroženo zabuljite v novo SMS-sporočilo, trpeče zavijte z očmi in se hitro odplazite iz sobe.

Pozneje, ko se bodo sestankovalci že razšli, stopite do organizatorja sestanka in se opravičite nekako tako: “Oprosti, Marko, ker sem moral tako na hitro oditi, ampak v podružnico smo ravno takrat dobili davčnega inšpektorja, ki nam je že nekaj mesecev grozil zaradi tistih potnih stroškov. Kaj ste potem sklenili? ”

“Ej, stari, kako smo se ga včeraj nažgali! ”

Poznamo širši in ožji čas sestankov. Prvi vključuje prihod, odlaganje garderobe, posedanje, naročanje kave in tudi neobvezne klepete s sodelavci, ko čakamo na šefov prihod, ožji čas pa je namenjen strogo poslovnim pogovorom, torej gre za sestanek v pravem pomenu besede. Tisti čas, ko se še ni začelo zares, preganjamo z vsemi mogočimi, bolj ali manj neuradnimi pogovori: o otrocih, psih, nogometu, novi kolekciji v bližnjem butiku, dogodivščinah iz vojske ali s poročnega potovanja po Nepalu.

Nato nas direktor prijazno pogleda, narahlo zaploska ali zgolj pomenljivo sede in skrbno poravna papirje pred seboj. Domačno vzdušje nemudoma izhlapi in napravi prostor zapeti resnosti, kjer je vsako preveč sproščeno obnašanje lahko pogubno. Vsaj za kariero.

“Jaz nisem kriv! ”

Ta otročji stavek je v poslovnem okolju običajno podkrepljen s prav tako otročjimi izgovori, kot so: imamo slabe delovne razmere, moji podrejeni niso pravočasno pripravili podatkov, konkurenca ima protekcijo pri županu, že ves teden sem prehlajen in danes je petek.

V delovnem kolektivu nič ne zbuja hujšega sovraštva kot to, da se eden od članov kolektiva poskuša tako poceni otresti odgovornosti. Kdor dela, greši. Če ste zamočili, ne valite krivde na druge, temveč odkrito in pošteno priznajte.

Posujte se s pepelom, vendar ne bodite teatralni ali patetični. Če se še da kaj popraviti, nemudoma obljubite, da boste takoj jutri uredili zadevo. In potem to tudi uresničite. Šele ko se popolnoma spokorite za vse napake, se lahko začnete braniti očitkov glede stvari, ki resnično niso vaša krivda.

“Meta, nehaj že mlatiti prazno slamo! ”

Samo enkrat sem bil na sestanku, na katerem so se vsi udeleženci odkritosrčno zmerjali, poniževali in si skratka povedali čisto vse v obraz. To je bil sestanek v nekem družinskem podjetju, v katerem so bili zaposleni ločujoča se zakonca in posesivna moževa mama. Zdelo se je, da se bo končal s preiskavo oddelka za krvne delikte. Vendarle pa je treba priznati, da so imeli svojevrsten stil. Kot da je vse del skrbno premišljene igre.

V večini podjetij in ustanov pa je običajno, da udeleženci sestankov svoja negativna čustva brzdajo. Kar je edino prav. Seveda to ne pomeni, da ne smete vljudno povedati svojega mnenja. Meta, vem, da si se zelo trudila s to zadevo, ampak moram ti povedati, da se s tvojim predlogom ne strinjam, ker . . je dosti bolj učinkovito kot Prekleta krava, vse si zamočila, kar pa sploh ni čudno, ker . . Čeprav je, moram reči, drugi način bolj zabaven.

“Kako spraviš 100 tisoč Židov v smarta? ”

Na prav nobenem sestanku, tudi če se samo vi in sodelavec dogovarjata o podrobnostih službene poti v Trbovlje, ne smete zbijati rasističnih, nacionalističnih, seksističnih, homofobnih, političnih, verskih in podobnih šal.

Tudi povsem apolitičnih kosmatih šal se v poslovnem okolju izogibajte. Če res ne morete zdržati brez takih velemodrosti, počakajte ? boste že šli popoldne s prijatelji na pivo. Če se na oddelčnem sestanku v ponedeljek zjutraj najprej razpravlja o tem, kdo je katero položil, vam toplo svetujem, da tudi to temo preskočite.

“V Nemčiji naredijo to bolje. ”

Nekateri ljudje so tako nespametni, da primerjajo svojega trenutnega delodajalca z neko drugo, po njihovem mnenju boljšo organizacijsko obliko. Običajno razpredamo, kako je to in ono bolje v Nemčiji, na Zahodu ipd.

Ena od bistvenih stvari, ki naredijo sestanek manj zoprn, je nekakšna kolektivna pozitivna zavest, da smo mi, ki sedimo okoli te mize – v svojem poslu najboljši na svetu. Zato nikoli ne načnite samospoštovanja skupine.

“Ta cifra je nerealna. ”

Prevelika odkritost ni nikoli dobra, zlasti ne pri finančnih zadevah. Na vseh sestankih, na katerih se razpravlja o denarju, se vselej držite teh železnih pravil: 1) Vsa trenutna predvidevanja vodst­va je treba brezpogojno sprejeti. 2) Nobenih nepreklicnih in provokativnih izjav, zlasti ne negativnih. 3) Z vsako svojo besedo morate dajati vtis, da vodilni obvladujejo zadevo.

Kadar je treba vodstvu predstaviti manj rožnato in bolj realistično sliko položaja, naredite to že dosti pred sestankom. Tako se bodo lahko v miru izkričali na vas, vas metali ob zid in vam nato zabrusili, da so to, kar jim vi zdaj govorite, itak že ves čas sami predvidevali.

“Ta sestanek je brezveze. ”

Ja, seveda imate prav! Ampak tega nihče pri zdravi pameti noče priznati, da ne bi iz vseh prisotnih z vrhovnimi šefi vred naredil bedakov.

Robert Ravnikar

vir: Men's Health

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"